Ja.

Skratka, ko govorimo o teh zneskih, se v bistvu z nadgradnim ukrepom v začetku novembra niso spremenili, zneski so enaki, kot so veljali pri stanovanjskih posojilih vse od leta 2016 in pri potrošniških od 2018, kot priporočilo, o katerem pa naj še enkrat povem, ki ga banke niso problematizirale.

Da Slovenija ni sprejela ukrepa, ki bi bistveno odstopal od tega, kar delajo ostale države evrskega območja oziroma Evropske unije, kaže ta primerjava. Poglejte, brez da se spuščamo v posamezne države, zeleni stolpci prikazujejo tiste države, ki imajo uvedene podobne omejitve kot Slovenija, in kot vidite, je teh držav kar precej. Torej, Slovenija tudi v tem pogledu primerljivosti z ostalimi državami, s katerimi si delimo skupni evropski prostor, ne odstopa.

Zdaj pa mogoče končam še s par pojasnili, ki se nanašajo na to, da bo ta ukrep, ki ga je sprejela Banka Slovenije, v bistvu s trga kreditov izrinil kar 213 tisoč od 380 tisoč vseh upokojencev, ki prejemajo, na primer, starostno pokojnino do 700 evrov. Poglejte, dejstva, dejanski podatki kažejo, da je v tem trenutku oziroma pred tem, ko je Banka Slovenije zaostrila makrobonitetni ukrep, izmed vseh posojil le 0,8% stanovanjskih kreditov bilo odobrenih starejšim od 65 let, torej manj kot 1 % stanovanjskih posojil so imele osebe, ki so starejše od 65 let, in manj kot 6 % potrošniških posojil so imele te iste osebe, 5,9 %. Torej, ta trditev, da je Banka Slovenije povzročila, da bo 213 tisoč upokojencev ostalo brez posojil je zavajajoče. Ti ljudje že danes niso imeli posojil pri bankah ali zaradi tega, ker po njih niso pričakovali, kar je dosti verjetno. Nekdo, ki je star 70. let ne rešuje več svojih stanovanjskih problemov ali pa jim banke že do sedaj teh kreditov niso dali, zato ker so bile kreditno nesposobni že po veljavnih standardih torej ukrep Banke Slovenije tukaj ni spremenil praktično ničesar.

Če pogledamo naslednjo primerjavo, da pridemo do te številke, ki se pogosto pojavlja 300 tisoč nam ostaja še približno 20 odstotkov zaposlenih, 114 tisoč, ki prejema nizko plačo, plačo ki je manjša od 930 evrov. Ampak poglejte, dejanski podatki mi imamo individualne podatke od vseh bank v Sloveniji, kažejo, da ima le 4 odstotke teh ljudi, ki imajo takšne dohodke najeto stanovanjsko posojilo oziroma le 20 odstotkov teh ljudi ima najeto potrošniško posojilo. Poglejte, še grafični prikaz! Če seštejemo vse osebe do dohodkov, ki znašajo približno tisoč 100 evrov, potem lahko ugotovimo, da imajo te osebe preden je Banka Slovenije zaostrila svoj ukrep približno 4,5 odstotkov vseh posojil. Torej izjava, da bo, zaradi tega ukrepa, ki ga je Banka Slovenije sprejela približno 300 tisoč ljudi je ostalo brez posojil je skrajno zavajajoča. Ti ljudje že danes niso imeli dostopa do posojil.

Še ena stvar kaj se pa dogaja s tistimi prejemki, ki imajo, s tistimi prebivalci, ki imajo pa višje prejemke. Tukaj je povzeta štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma brez obstoječega kredita. Sedaj maksimalni znesek, ki ga lahko takšna družina po tem, ko je Banka Slovenije že sprejela spremembe ukrepa dobi za potrošniško posojilo je približno 11 tisoč 500 evrov, s tem da banka tukaj ne bi upoštevala, da ta oseba dobi tudi dodatek za malico, dobi dodatek za prevoz, za regres itd… Če pogledamo kakšen je bil povprečni znesek, ki ga je banka odobrila v letu 2018 je bil pa 5 tisoč evrov. Večina ljudi je globoko pod tem zneskom, še če vedno popolnoma kreditno sposobnih. Podobno velja za stanovanjski kredit. Poglejte, ta ista simulacija kaže, da lahko takšna družina na člana dobi približno 30 tisoč evrov stanovanjskega posojila. Zopet ali je to zelo omejujoča številka? Ni, ker podatki kažejo, da je bil povprečni znesek stanovanjskega posojila v lanskem letu natančno kakšen torej tudi tukaj ne gre za kakršnokoli izrinjena. Je pa seveda na drugi strani vprašanje zakaj pa so banke bolj motivirane za dajanje potrošniških posojil kot stanovanjskih posojil. Poglejte, odgovor tiči v primerjavi obrestnih mer za eno vrsto in za drugo vrsto posojila. Če greste danes v banko in želite najeti isti znesek posojila z isto ročnostjo v obliki potrošniškega posojila vam bo banka za to izračunala približno 6 odstotkov. Če pa ta isti znesek z isto ročnostjo najamete v obliki stanovanjskega posojila boste za to plačali 3 odstotno obrestno mero, kar z drugimi besedami pomeni, če vzamemo hipotetično posojilo 7 letna doba odplačevanja 15 tisoč evrov je razlika med tem koliko je dražje potrošniško posojilo približno 2 tisoč 800 evrov oziroma pri fiksni obrestni meri boste za to potrošniško posojilo po sedmih letih odplačali 19 tisoč 500 evrov, v obliki stanovanjskega posojila pa 17 tisoč 100 evrov. Torej, banka bo, zaradi tega na boljšem za 2 tisoč 400 evrov oziroma toliko več bo vas stalo najetje potrošniškega posojila kot stanovanjskega posojila. Zakaj govorim to? Ravno zaradi tega, ker verjetno bo v nadaljevanju predstavnica Zveze Bank Slovenije predstavila rezultate ankete, ki kažejo, da je največ tistih potrošniških posojil z dolgoročnostjo pa z visokimi zneski dejansko stanovanjskih posojil, ki pa so bile za banke seveda ugodneje s finančnega vidika, če so bila odobrena kot …

Še zadnja stran, zadnji slajd. Poglejte, pogosto se je pojavilo vprašanje oziroma dilema ali bodo sedaj slovenski potrošniki slovenski kreditojemalci odšli v tujino po posamezna posojila. Ta slika prikazuje kakšni so pogoji stanovanjskega kreditiranja v Sloveniji in kakšni so pogoji v sosednjih državah. Trenutno je stanovanjsko posojilo v Sloveniji približno polovico dražje kot je na primer v sosednji Avstriji. Če v sosednji Avstriji za stanovanjsko posojilo v povprečju plačata 2 odstotka plačata v Sloveniji 3 odstotke. Zdaj mogoče, gospod Han, koliko mislite da se, Slovencev se je odločilo, da grem k tem toliko boljšim ponudnikom v Avstrijo, po stanovanjsko posojilo, ker te razmere, kot vidite, trajajo že vsaj 10 let, v Sloveniji. / oglašanje iz dvorane/ Poglejte, 2,4 % Slovencev ima najeto posojilo v tujini in to slovenske banke zelo dobro vedi, ker če pogledamo bilance slovenskih bank, potem ugotovimo, da banke, s sedežem v Sloveniji, so dale samo 0,4 % vseh posojil ljudem, ki niso rezidenti Slovenije.

Torej, še eno veliko zavajanje, ko govorimo o tem, da banke Sloveniji »izrinja« slovenske potrošnike, ki se bodo sedaj zadrževali v Avstriji. Ne bodo se zadrževali v Avstriji, zato ker imajo avstrijske banke približno enake pogoje, kot jih imajo slovenske banke in če mi kdo ne verjame na besedo, imam pri sebi tudi rezultate ankete, ki smo jo naredili na Banki Slovenije, namreč, poklicali smo nekaj bank, jih povprašali, kakšne pogoje nudijo in dejansko, takšnih posojil, kot smo jih v Sloveniji, z našim ukrepom preprečili, torej, potrošniških posojil, z dobo odplačevanja 10 let, zneski, ki presegajo 10 tisoč evrov, tuje banke ne ponujajo.