Predsednik, najlepša hvala za besedo. Spoštovani vsi prisotni. En lep dober dan.

Najprej, verjemite mi, da se osebno jaz in tudi vsi predlagatelji zavedamo kakšne ima Državni zbor pristojnosti, kakšne ima ta odbor pristojnosti, kakšno pristojnost in nalogo opravlja Banka Slovenije, vlada.

Vendar pogovarjamo se o podeljevanju kreditov, kjer verjetno v tej dvorani smo se skoraj vsi v življenju srečali s tem, ko smo kdaj potrebovali na banki kakšen kredit za kakšno investicijo, za nakup stanovanja, za majhne stvari. In se zavedamo kaj pomeni v primeru, da kredita ne dobiš oziroma da imaš hude težave. Zato mi naj bo dovoljeno, da mogoče najprej nekaj začetnih fraz namenim tudi tej temi.

Zavedam se, da verjetno ta seja ta moment v tej državi ni najbolj pomembna seja, da so druge zadeve bistveno bolj pomembne. Vendar, kot sem že rekel, v tej državi večina ljudi živi, tako lahko vsak trenutek na nek način poskuša dobiti kakšen kredit in si s tem kreditom pomaga pri vsakodnevnem življenju.

Drugo, zakaj sem bil eden tistih, ki mislim, da je prav, da se na tem matičnem odboru pogovorimo. To se ne dotika gospoda Vasleta, vendar v preteklosti so Banka Slovenije in guvernerji že dajali zanimive izjave. Leta 2009, se spomnimo, je takratni guverner jasno in glasno povedal, da bančni sistem v tej državi nima nobenih težav, da država funkcionira, da banke funkcionirajo v redu, pa potem vidimo, kam smo prišli ne dolgo po tistem, ko so banke v bistvu zaradi kreditov, ki so jih dajale v preteklosti, tudi tajkunskih za pridobivanje nečednih poslov, kam smo prišli. Prišli smo do tega, da so ti ljudje, ki jim danes odpovedujemo kredite, morali sanirati ta bančni sistem s 5 milijardami evrov. Zaradi tega se mi zdi ključno, da vse te zadeve, zakaj je Banka Slovenije tako drastičen, vsaj po mojem mnenju, ukrep sprejela, da se danes tu pogovorimo in da najdemo neko rešitev, ker na koncu koncev vsi mi, od mene tule pa do poslanke, živimo v Sloveniji in verjetno si vsi želimo, da v tej Sloveniji bistveno lepše in boljše lahko živimo kot mogoče kje drugje.

Kot sem že rekel, mi, predlagatelji, Banki Slovenije ne odrekamo zakonitih pristojnosti na področju makrobonitetnega nadzora, smo pa namreč zaskrbljeni zaradi posledic nekaterih ukrepov, ki jih je Banka Slovenije uvedla, ki ob strogem upoštevanju bank več kot 300 tisoč osebam z rednimi prihodki onemogoča dostop do vsakršnega kreditiranja, in to je za moje pojme skrb vzbujajoče. Od te razprave na odboru pričakujem neko širšo osvetlitev problematike in razlogov, zaradi katerih je bančni regulator, v tem primeru Banka Slovenije, sprejel takšno odločitev. Tudi mi imamo neke grafe, ki si jih razlagamo seveda po svoje, Banka Slovenije pa po svoje, kar je razumljivo. Hkrati pa želimo izpostaviti pomen dostopnosti bančnih in posojilnih storitev prebivalstvu in pripraviti predloge za odločitve, s katerimi bi bilo moč pomagati tistim, ki jim kreditiranje ne predstavlja bistvenega tveganja za stabilnost bančnega sistema. Izkušnje namreč kažejo, da kreditojemalci iz tega segmenta najbolj redno in vestno poravnavajo svoje kreditne obveznosti. Enostavno ljudje, ki fizične osebe, ki vzamejo kredite, kjer so ti kredite praviloma vsi zavarovani, jasno, vsak mesec redno svoje kreditne obveznosti poravnavajo. Zato menimo, da je treba pri presoji tveganj potegniti ločnico med visoko tveganim zadolževanjem za nakupe ne nujnih potrošniških dobrin in premišljenim kreditiranjem, ki posameznikom in gospodinjstvom omogoča, da ohranijo nadzor tudi nad svojo lastno likvidnostjo.

Banka je s 1. novembrom 2019 zaostrila pogoje potrošniškega kreditiranja, natančneje, nezavezujoča makrobonitetna priporočila, ki jih je za stanovanjska posojila izdala septembra 2016 in jih novembra 2018 razširila na potrošniška posojila, in jih zdaj preoblikovala - in zaradi tega smo tudi sklicali to sejo - v zavezujoč instrument. Poleg tega pa je tudi ročnost potrošniških posojil z 10 let skrajšala na 7 let. To pomeni, da morajo v praksi vse banke pri kreditiranju striktno upoštevati predpisani del osebnega dohodka, ki mora posamezniku ostati na računu po plačilu kreditnih obveznosti. Pa če potem računamo tu še otroke zraven, potem veste, kakšne dohodke imajo pri nas upokojenci, to pomeni, da so popolno kreditno nesposobni vsi tisti, ki imajo 700 evrov pokojnine, tisti že več ne morejo dobiti nobenega kredita.

Lahko bi seveda našteval še kar nekaj zadev, ampak ker ste vi dobili to gradivo in ker predvsem želim slišati danes Banko Slovenije, zakaj je do tega prišlo, kaj jih je pripeljalo do tega. Glede na to moram reči, samo eno stvar bi rad pokazal in mi ni jasno, kreditna rast se v letu 2017 in 2018 po vaših podatkih umirja. Kreditna rast je bila leta 2016 na najvišji ravni, zdaj se v letu 2017 in 2018 umirja. In me zanima, zakaj ste zdaj potegnili to zavoro. Ta zadeva me malo bega, verjetno mi boste znali obrazložiti, ampak se mi zdi, da nikdar v tej naši državi ob pravem času - pa ne zameriti - v Banki Slovenije ne postavite nekih meja. Potem, če pogledamo kreditno rast v Sloveniji in primerjamo s povprečjem Evropske monetarne unije, moram reči zopet, Slovenija je skozi vsa leta, od leta 2012 do 2016, bila bistveno pod povprečjem Evropske unije, samo leta 2017 oziroma 2016 je bil ta skok, ki se je pa v 2018 in 2019 absolutno umiril in smo na povprečju Evropske monetarne unije. In me zopet zanima, zakaj je prišlo do te blokade.

Še en graf imamo, ki bi ga rad pokazal. Imamo potrošniške kredite, imamo stanovanjske kredite, pa seveda kredite, ki jih najemajo firme oziroma finančne družbe. Rad bi vam pokazal, da zopet ne gremo iz povprečja Evrope. Res je, 2016 so malo skočili potrošniški krediti, vendar so se absolutno takoj umirili. Enako lahko rečem za stanovanjske kredite, da pa ne govorim, kar se tiče firm in finančnih družb, ki so pod povprečjem Evropske unije. Tudi glede ročnosti mislim, da nimamo tu problema, te zadeve se normalno poravnavajo in ni nobenih težav.

To so neka vprašanja ali pa grafi, ki v bistvu ne kažejo v smer odločitve Banke Slovenije.

Je pa res, da imamo nek drug problem, ki ga je treba izpostaviti, to so pa cene stanovanjskih nepremičnin, ki absolutno rastejo bistveno, bistveno hitreje, kot rastejo plače v Sloveniji. In glede na poročilo OECD - da se razumemo, v celi Evropi oziroma v vseh državah OECD rastejo cene stanovanjskih nepremičnin bistveno hitreje kot plače. Smo pa tu na najslabšem mestu, Slovenija je na zadnjem mestu, kjer nepremičnine bistveno hitreje rastejo kot v drugih državah OECD in smo v bistvu na zadnjem mestu ali pa prvem mestu, kakorkoli si to razlagamo, in to je zaskrbljujoče. Mogoče je tudi tu kakšna povezava, ampak bi rad vendarle slišal vaš odgovor.

Problem, ki ga jaz vidim pri potrošniških kreditih. Veste, da državljanke in državljani vzamejo kredit v času, recimo, pred nastopom zime ali pa ko govorimo o tej zeleni državi, o energetski sanaciji objektov za energetsko sanacijo objektov, za nove peči, za ogrevanje in v tem primeru smo naredili velike težave, ker nekateri tudi dva tisoč evrov tudi tri tisoč evrov za ročnost dveh, treh let enostavno, zaradi ukrepa Banke Slovenije ne bodo mogli dobiti in to bo seveda absolutna težava in bo seveda tudi po moje pokazatelj na drugih grafih, ki pa verjetno bo lahko Umar razložil ali bo še naprej takšna gospodarska rast, ker tudi notranja potrošnja je seveda pri gospodarski rasti zelo pomembna. Res je, naši državljani imajo relativno bom rekel smo zelo varčni narod, imamo na bankah relativno veliko ali pa imajo veliko denarja, ampak to še ni razlog, da ne bi mogli se zakreditirati oziroma dobiti kredite po takšnih ali drugačnih pogojih.

Pri priporočilih smo pripravili štiri priporočila. Eden je seveda ta, ne bi ga bral, ker je dolg, ampak ste ga verjetno vsi prebrali gre v bistvu ta seznanitev - to je to prvo priporočilo.

Drugo priporočilo pa bi ga, če mi dovolite, predsednik, vendarle prebral: »Odbor za finance priporoča Banki Slovenije, da opravi ustrezna posvetovanja, ponovno oceni sorazmernost ukrepov zaostritve pogojev kreditiranja prebivalstva in jih omejevali, če se izkaže, da prekomerni glede na dana tveganja za makroekonomsko stabilnost trenutna zadolženost prebivalstva in morebitni vpliv na zmanjšanje domače potrošnje.«.

Tretjo priporočilo: »Odbor za finance priporoča Banki Slovenije, da ponovno oceni sistemsko tveganje za povečanje povpraševanja po posojilih izven organiziranih kreditnih trgov in za odliv komitentov iz bančne trga, zaradi zaostritve posojilnih kriterijev, oblikuje priporočila ukrepov ter z njim seznani javnost.« Zakaj je to tretjo poročilo - za moje pojme - zelo pomembno? V času, ko se je pač sprejel ta ukrep je bilo - vsaj jaz sem dobil veliko bom rekel klicev ali pa vprašanj - veliko je bilo dogovorov nakup večjega stanovanja, prodaja manjšega stanovanja, nakup hiše, prodaja stanovanja vse te zadeve so se s tem ukrepom avtomatsko ustavile in ljudje so ostali v nekem vakuumu in verjetno so nekateri, potem šli tudi na črni trg, kar je najslabše, šli so pa tudi v druge države in probali v drugih državah dobiti kredite, da so reševali nekatere dogovorjeno posle ali pa nekatere dogovorjene zadeve, ki jim omogočajo normalno življenje in me to zanima, če imate kakšen podatek kaj je s tem odlivom iz bančnega našega sektorja?

Četrto priporočilo: »Odbor za finance priporoča Banki Slovenije, da pripravi analizo dostopnosti finančnih virov za posameznike in gospodinjstva ter s svojimi ugotovitvami tudi seznani javnost.«

Kar nekaj je bilo že v tem mesecu in pol izrečeno. Moj namen ni, da sedaj kritiziram Banko Slovenije moj namen je, da resnično dobimo danes ali pa v nadaljevanju relativne in dobre odgovore, zakaj je prišlo do takšnega drastičnega ukrepa, ki vpliva seveda na življenje v tej naši državi? Zakaj pa je malo skepse do Banke Slovenije? Bom rekel tudi, zaradi nekaterih dejanj v preteklosti, ko so nekateri guvernerji še leta 2009, ko so že vsi vedeli, da je vrag odnel šalo govorili, da je z našim bančnim sistemom vse v redu, potem je pa v roku mesecu ali pa dva meseca zadeva udarila bom rekel nemogoče v javnosti in takrat smo tudi, zaradi ukrepov Banke Slovenije verjetno uničili kar nekaj posameznikov, nekaj slovenskih dobrih firm in posledično smo morali tudi, zaradi Banke Slovenije in bankirjev ali zaradi bančnega sistema kakšne dobre firme v tej državi prodati, ki bi si verjetno z drugačno odločitvijo bi bile mogoče danes razmere v tej državi drugačne.

Predsednik, hvala lepa za to. Pričakujem seveda odgovore.