Govor

Tomaž Horvat

Lep pozdrav vsem skupaj!

Spoštovani poslanci, spoštovani predstavniki ministrstva in ostali vabljeni!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala. Seznanila se je s ključnimi cilji predlaganih sprememb in dopolnitev veljavne zakonodaje, s stališčem Zveze društev upokojencev Slovenije in s stališčem Ekonomsko-socialnega sveta v okviru katerega je bila usklajena vsebina obravnavane novele. Komisija podpira predlagani dvig odmernih odstotkov za starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine. Kljub zavedanju finančnih omejitev sistema komisija opozarja na realno podporo po višjem dvigu navedenih odstotkov, če bi se resnično želelo zagotoviti dostojni gmotni položaj prejemnikov posameznih vrst pokojnin. S sprejemom obravnavane novele bo res, da narejen pomemben prvi korak k zmanjšanju navedene vrzel a kot družba bi morali strmeti k temu, da se upokojencem v prihodnje zagotovi višjo stopnjo socialne varnosti.

Komisija razpravlja tudi o predlaganih ukrepih, ki se nanašajo na podaljševanje delovne aktivnosti oseb. V zvezi s tako imenovanim dvojnim statusom se je spraševala, če ne gre že za malo pretirani liberalni pristop in če se s tem ne odpira vrata možnim zlorabam sistema s strani posameznih zavarovancev. Opozorjeno je bilo, da smo v zadnjem desetletju prešli iz ene skrajnosti od obveznega upokojevanja v javni upravi na podlagi ZUJF do trenutnega predloga, ko se je zaposlenim kot v zasebnem sektorju daje zelo odprte možnosti za nadaljevanje svoje delovne aktivnosti. Ob tem pa se sploh ne upošteva omejitve ali želje delodajalcev. Komisija se je v razpravi dotaknila tudi vprašanja morebitne diskriminatorne zakonske ureditve pokojninske in invalidskega zavarovanja z vidika enakosti žensk in moški ter izenačevanja pogojev za upokojitev za različne skupine zavarovancev. V razpravi je bilo posebej izraženo pričakovanje socialnih partnerjev, da se je v okviru zakonodajnega postopka vsebine, ki so bile res intenzivno usklajevane ne bodo spreminjale. Prav tako je bilo izraženo pričakovanje, da bo pogajalska skupina Ekonomsko socialnega sveta, ki je sodelovala pri pripravi Novele ZPIZ-2i kot stalna pogajalska skupina nadaljevala svoje delo z namenom priprave nadaljnjih sprememb pokojninskega sistema. Komisija ugotavlja, da je takšnih vsebin, ki bi terjale čim prejšnje posege v obstoječo zakonsko materijo kar nekaj. Med drugim vprašanje celovitega urejanja področja invalidskega zavarovanja. Nekateri invalidi namreč prejemajo invalidske pokojnine v zneskih, ki ne presegajo niti osnovnega zneska minimalnega dohodka kaj šele raven minimalnega dohodka kaj šele raven minimalnih življenjskih stroškov. Vse pobude s strani Državnega sveta na to temo so bile za enkrat na žalost neuspešne. V razpravi komisije je bilo opozorjeno tudi na diskriminatorni položaj, v katerem so se po sprejemu ZPIZ-2 v letu 2012 znašle osebe s telesno okvaro, ki je nastala kot posledica poškodbe in bolezni izven dela in ki še vedno ni bil odpravljen. ZPIZ-2 v primerjavi s ZPIZ-1 namreč pravico do invalidnine daje zgolj zavarovancem, ki so telesno okvaro utrpeli, zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Del rešitve predstavlja seznam telesnih okvar, ki je v pripravi na Ministrstvu za zdravje in ki še vedno ni bil sprejet. Prav tako navedena problematika še vedno ni bila zakonsko ustrezno urejena izven sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar je bilo sicer obljubljeno ob / nerazumljivo/ zakonodajo v letu 2012. Komisija je razpravljala tudi o vzporednih ukrepih na različnih področjih, ki bi jih bilo treba uvajati z namenom ohranjanja vzdržnosti iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja glede na znane demografske trende. Komisija se zaveda, da je večina predloženih zakonskih sprememb rezultat kompromisa med različnimi deležniki oziroma socialnimi partnerji. Ne glede na višja pričakovanja glede urejanja posameznih prej navedenih segmentov pokojninskega in invalidskega zavarovanja je komisija predlog zakona podprla.

Hvala.