Hvala za besedo, lep pozdrav vsem.

K predlogu ZPIZ-2i smo dali pisno mnenje. Predlagatelj je precej pripomb upošteval in pripravil ustrezne amandmaje. Na nekaj pripomb pa je podal dodatna pojasnila. V zvezi z našim vprašanjem skladnosti predloga ZPIZ-2i z ustavnim fiskalnim pravilom je predlagatelj pojasnil predvidene dolgoročne javno-finančne posledice predlaganih sprememb pokojninske zakonodaje. V zvezi z našim vprašanjem kaj je namen ureditve položaja posameznikov z dvojnim statusom zavarovanca in upokojenca predlagatelj v dodatnih pojasnilih vztraja, da delna pokojnina in izplačilo dela pokojnine pomenita 2 različna instituta, ker sta urejena v 2 različnih členih in ker imata različno poimenovanje. Vendar pa hkrati v tabeli v pojasnilih priznava, da gre po vsebini v obeh primerih za izplačevanje določenega odstotka starostne pokojnine in da bo finančni učinek predlaganih sprememb pri enem institutu, konkretno gre za dvig izplačila dela pokojnine iz 20 na 40 %, dejansko ublažil finančne učinke drugega instituta, ki ga je uvedel z novelo ZPIZ-2b leta 2015. Konkretno je šlo za najmanj 25 % znižanje pokojnine tistim upokojencem, ki ob upokojitvi niso prenehali z delom. Na podlagi dodatnih pojasnil torej ugotavljamo, da pri predlaganih spremembah ureditve dvojnega statusa dejansko ne gre za 2 nasprotujoča si cilja hkratnega spodbujanja in omejevanja delovne aktivnosti, temveč za poskus omilitve finančnih učinkov zakonskih ukrepov, ki jih je predlagatelj sprejel leta 2015 in ki so sprožili več ustavnih sporov pred ustavnim sodiščem. Med njimi je do delne vsebinske presoje prišlo le v zadeva 1303/18, kjer je ustavno sodišče v odločbi z dne 18. septembra 2019 ugotovilo, da prehodne določbe ZPIZ-2b niso v neskladju z ustavo. Medtem ko je bila zadeva U136/16 iz leta 2016 zavržena zaradi prenehanja mandata skupine poslancev, ki so bili predlagatelji zahteve. Zadeva U1485/18, ki je bila na ustavno sodišče vložena konec lanskega leta, pa je še odprta. Ustavno sodišče torej obeh institutov, konkretno 40. člena ZPIZ-2 v povezavi z 39a. členom ZPIZ-2 še ni presojalo. V zvezi z našim vprašanjem ali predlagani ukrep dviga odmernih odstotkov pravico do socialne varnosti dejansko in učinkovito zagotavlja vsem uživalcem pravic, je predlagatelj pojasnil, da se obstoječim uživalcem višje pravice zagotavljajo z drugimi ukrepi in sicer z rednimi in izrednimi uskladitvami pokojnin, kar ni predmet predlaganih sprememb ZPIZ-2i. V zvezi s črtanjem 33. člena predloga ZPIZ-2i, v katerem je predlagatelj želel na novo urediti izplačevanje akontacije pokojnine, pa bi samo dodala, da bo vrnitev k sedanji ureditvi v 180. členu ZPIZ-2 skladna z ustavnimi procesnimi jamstvi le v primeru, če bo zavod tudi v praksi naloge za izplačilo akontacije spremenil v začasne odločbe, ki jih predvideva Zakon o splošnem upravnem postopku. Zavod k temu zavezuje že načelo pravne varnosti, ki je eden izmed načel pravne države in 2. člena ustave. Brez izdaje posamičnega akta posameznik namreč ne more učinkovito uveljavljati svoje materialne pravice do pokojnine, niti drugih procesnih pravic, na primer pravice do pravnega sredstva.

To je vse. Hvala lepa.