Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani člani Ekonomsko-socialnega sveta, danes nekateri oziroma večina tudi člani pogajalske skupine, ki se je s tem zanimivim predlogom zakona ukvarjala, ter ostali prisotni!

Pred vami sta danes dva zakona, ki ju na ministrstvu štejemo kot paket, eden je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in drugi je Zakon o urejanju trga dela. Rešitve v teh dveh zakonih so testno povezane.

Prvi je na današnjem dnevnem redu Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za pokojninsko blagajno zagotovo velja silovita inercija in izjemna občutljivost, glede na to, komu so pokojnine namenjene. Iz tega razloga je potrebna posebna previdnost in potreben je tudi širok konsenz. Iz tega razloga smo se tega lotili na način, da je bil širši družbeni konsenz tudi dosežen. Tu imam v mislih odlično sodelovanje s člani Ekonomsko-socialnega sveta, ki so omogočili, da smo na koncu prišli do soglasne potrditve predloga.

Poglavitne spremembe, ki jih novela zakona prinaša, lahko strnemo v dva osnovna cilja. Prvi cilj sprememb je zagotovitev dostojnih pokojnin; tega bomo dosegli z dvigom odmernih odstotkov. Na ta način bomo zagotovili višje pokojnine za celotno obdobje prejemanja. Pri tem smo posebno pozornost posvetili zvišanju socialne varnosti najranljivejšim skupinam v okviru pokojninskega sistema, med katere spadajo prejemniki najnižje starostne pokojnine, invalidske pokojnine, družinske in vdovske pokojnine ter tudi nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Drugi cilj je podaljševanje delovne aktivnosti, ki pa jo želimo doseči s spodbudami za ostajanje v zavarovanju in primernim prehodnim obdobjem. Delovna aktivnost nad 55 let je namreč med najnižjimi v Evropski uniji, ko pogledamo podatke za Slovenijo. Z vidika vzdržnosti sistema je ključno, da v naslednjih letih na tem področju dosežemo znaten premik. S to novelo bodo prihodnji upokojenci deležni za 10 ali več odstotkov višjih pokojnin, ob nadaljevanju delovne aktivnosti pa lahko še izdatno več. Posodobitev zakona vključuje tudi nujne spremembe na področju izvajanja poklicnega zavarovanja, v slovenski pravni red pa se prenašajo tudi določbe Direktive o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, s čimer se bo zagotovilo višjo raven preglednosti delovanja v razmerju do zavarovancev in tako posredno pripomoglo tudi k višjemu zaupanju v ta sistem.

Naj kratko izpostavim bistvene spremembe.

V zvezi z dvigom odmernih odstotkov je predvideno, da bi v šestih letih, kolikor bi trajalo prehodno obdobje, za moške zagotovili dvig odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe s trenutnih 57,25 % na 63,5 %. Ta odstotek bi bil po poteku prehodnega obdobja tako enak za oba spola, pri čemer bi ženske letošnji odmerni odstotek v višini 63,5 % obdržale tudi v prihodnje. V kolikor te spremembe ne bi bilo, bi se namreč v naslednjih letih ženskam odmerni odstotek znižal na 60,25 %, s 1. 1. 2020 bi se znižal za dve odstotni točki. Velja omeniti tudi dvig odmernega odstotka za najnižjo pokojnino; za dopolnjenih petnajst let zavarovalne dobe, ki se bo dvignil iz trenutnih 26 % na sedaj 29,5 %. Nadalje bi izpostavil tudi dodatni odmerjeni odstotek v višini 1,36 % za vsakega otroka. S tem v zvezi odslej uvajamo možnost izbire na način, da se lahko nekdo na račun vzgoje otrok nekoliko prej upokoji v skladu z veljavnim zakonom, ali pa se odloči, da odela polnih štirideset let in je še dodatno nagrajen, z dodatnim odmerjenim odstotkom, ki pomeni dolgoročno izboljšanje posameznikovega socialnega položaja. Glede na razpoložljive podatke bomo s tem pomagali na starost predvsem ženskam, ki so najbolj na udaru, kar zadeva tveganje revščine. Naj omenim tudi dvig odmernih odstotkov pri ostalih pokojninah, tako pri družinskih kot pri vdovskih, pa tudi pri invalidskih pokojninah in invalidskih nadomestilih. Učinek teh sprememb bo prinesel med 10 in 15 % višje odmerjene pokojnine po zaključku prehodnega obdobja. Posodabljamo tudi tako imenovani dvojni status, kjer predvidevamo, da bi lahko nekdo, ki v prvih treh letih od izpolnitve pogojev za upokojitev ostane v zaposlitvi po novem prejemal 40 % pokojnine in ne več 20. Na ta način bo več posameznikov ostalo v zaposlitvi in sicer ne le za polni, temveč tudi za krajši delovni čas. To pomeni, da bodo odslej navedenega bonusa v sorazmernem delu deležni tudi tisti, ki bodo nadaljevali z delom vsaj v okviru polovičnega delovnega časa. Smo pa v zakon umestili tudi določene varovalke. Ena izmed teh preprečuje sočasno črpanje dohodka iz obeh blagajn, ko gre za morebitno dolgotrajno bolniško in sočasno prejemanje dela pokojnine. V povezavi s to spremembo smo dodatne odmerne odstotke za 41 do 43 let pokojninske dobe znižali iz 4 na 3 %, saj gre sedaj za kombinacijo koriščenja dvojnega statusa pa tudi povečevanja odmernih odstotkov. Gre torej za kombinirane spodbude, ki pomenijo tako višji sprotni dohodek na račun prejemanja dela pokojnine, kot tudi kasnejšo znatno višjo pokojnino za celotno obdobje prejemanja in kot rečeno, ne gre za obveze, temveč spodbude. Ministrstvo za delo, družine, socialne zadeve in enako možnosti je v pripravi sprememb zakonodaje kot že omenjeno pristopilo sistematično. Najprej smo na podlagi koalicijske pogodbe pripravili izhodišča, ki jih je potrdila koalicija, nato smo to nesli še na Ekonomsko socialni svet, ta je izhodišča potrdil, vzpostavil pogajalsko skupino, v kateri smo potem v osmih krogih pogajanj prišli do soglasja. V teh časih je to moram priznati redek in zelo dragocen dosežek in dobra popotnica predlogom, ki jih imate pred sabo in zagotovo potrebujejo širši družbeni konsenz. Bi pa na tem mestu želel posebej poudariti, da smo si bili socialni partnerji tekom pogajalskega procesa enotni, da bo treba v kratkem začeti s pripravo naslednjega paketa pokojninskih sprememb, pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pogajalska skupina na nivoju Ekonomsko socialnega sveta je ravno v ta namen ostala aktivna in s temi spremembami ni zaključila svojega dela. Proces sprememb zakonodaje torej še ni zaključen in čaka nas še kar nekaj dela, pri čemer ocenjujemo, da bi lahko že takoj po tem, ko bo zakonodajni proces tega paket ukrepov zaključen pristopili k nadaljnjim spremembam seveda ob upoštevanju zastavljenih obstoječih ciljev, ki so v zagotavljanju dostojnih pokojnin in podaljševanju delavne aktivnosti ter seveda ob pozornosti na to, da sistem ostaja dolgoročno finančno vzdržen. Veselim se vaših razprav v katerih bom tudi s sodelavci aktivno sodeloval tudi glede na to kaj je bilo danes še vloženo v obliki amandmajev. Verjamem, da imamo kar nekaj argumentov, ki jih moramo tekom današnje razprave izpostaviti, pojasniti, da bo dejansko predlog v takšni obliki kot je bil potrjen v smislu širšega družbenega konsenza na JSS tudi uspešno prestal zakonodajni postopek.

Hvala.