Najlepša hvala. Prvo naj se zahvalim komisiji, da je sploh to tematiko dala na dnevni red, ker v 25 letih samostojnosti mislim, da to še ni bilo prevetreno. Dr. Čok, hvala za vaš trud.

Jaz sem 75 let star. Torej sem bil vzgajan v prejšnjem srednješolskem sistemu, v katerem je bila pobuda na to tematiko v glavnem v rokah pedagoga samega. Omenjena je bila rapalska pogodba, saint-germainska pogodba, plebiscit na koroškem, Trst, Gorica, Videm, Čedad. In vse to je bilo narejeno v 10 minutah. V učbenikih ni bilo veliko napisanega, odvisno pa je bilo od predavatelja samega kako se je ta tematika uveljavila. V obmejnem pasu, kjer sem jaz rasel gor, v Soški dolini v Anhovem, smo bili nekako bolj seznanjeni s tematiko na drugi strani meje, vendar ne s političnega, ampak bolj z ekonomskega – kaj smo lahko prešvercali, kaj so sorodniki na drugi strani delali in podobno. Nekega osredotočenega pristopa o dvigu zavesti in spoznanja matične domovine, ljudi, o diaspori, pa ni bilo.

Potem imamo še drugo stvar. Velikokrat je prišlo do osebnih žalitev. Po 37 letih v Avstraliji dobim tukaj poslanca tega sklica Državnega zbora, ki je rekel »po tolikih letih v Avstraliji še vedno dobro govorite slovensko«. To prikazuje totalno ignoranco tega poslanca – in ta poslanec je predstavnik skupnosti Republike Slovenije - in pomanjkanje osnovnih podatkov in izobrazbe v tej smeri. Saj ni nujno, da vedo letnice saint-germainske pogodbe ali pa letnice plebiscita, ampak omenjen je bil Louis Adamič in to je bil edini izseljenec katerega se je omenjalo, pa je še vrsta drugih širom sveta.

Tako, da jaz sem izredno vesel, da je urad lahko prispeval finančno h analizi in zaključkom te analize in še enkrat hvala vsem. In upam, da se bo ta tematika počasi umaknila in dozorela. Ne pa, da bo na zeleni veji sadež odpadel in se ne bo z njim nič naredilo, potem je bila škoda denarja, škoda napora. Je pa nekaj – če to uvrstimo v kurikulum srednješolski, potem bomo začeli graditi mostove med diasporo in matično domovino. Rezultat je politična osveščenost tako nas tukaj doma kot ljudi izven. Videli bodo, da je neko razumevanje, to je ena stvar. Druga stvar pa je, ki že obstoja – tolminska gimnazija in celovška gimnazija ali slovenska gimnazija sodelujejo. In teh primerov je kar nekaj. Če se to vključi v kurikulum, se to potem lahko nadgrajuje.

Torej še enkrat hvala komisiji in vsem strokovnjakom, ki ste pripravili to gradivo. In vam, dr. Čok, za 25 let garanja.

Kaj?

Ampak tukaj ne govorim samo o zamejstvu, govorim tudi o izseljenstvu – da se točno ve diferenciacija kdo je zamejec kdo je izseljenec. In potem imamo pa še kategorijo, ki je pa nihče do sedaj ni obdelal, to so pa slovenski gastarbeiterji, ki so ostali na Balkanu. Teh pa tudi ni malo. Ne govorim samo o Slovencih v Istri, v Gorskem kotarju ob hrvaško-slovenski meji, ampak govorim tudi o teh, ki so v Nišu, ki so v Novem Sad, ki so v Skopju, ki so v Podgorici ali pa / nerazumljivo / pa Banja luki, v Sarajevu.

Tako. Hvala za besedo.