Stanka Preskar, namestnica direktorja Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
Gradivo je bilo poslano in je zelo obsežno. Jaz bi samo v kratkih črticah naredila povzetke. Kolegi vodje oddelkov in svetovalci so pripravili zelo strnjeno kako so v učnih načrtih zastopane te tematike in lahko samo poudarim, da po celotni vertikali jih seveda skozi ciljno procesno načrtovanje najdemo. Res pa je, da je medpredmetnost, tako kot je bilo tudi v študijah ugotovljeno, tudi priporočeno, da se kot aktivnost pelje neposredno v učni praksi. Zato morda naslednji poudarki, da se skozi predmete, kateri so bili preučeni, torej od slovenščine, zgodovine, geografije, domovinske in državljanske kulture, etike, družbe, spoznavanje okolja, likovne umetnosti oziroma likovnega snovanja in pa glasbe, kar smo jih v tem času natančno preučili, smo ugotovili, da, tako kot sem že poudarila, da se te tematike dajo prepoznati, seveda je pa zelo pomembno v kolikšni meri. To, kar ste tudi sami ugotavljali, potem zadeva neposredno v učni praksi tudi izživi.
Naj poudarim tudi to, da je bil poudarjeno upoštevanje učnega načrta in pa seveda učbenikov. V slovenskem prostoru velja, da je edini dokument katerega se mora eksplicitno držati vsak učitelj v poučevanju v celotni vertikali, samo učni načrt. Učbeniki so gradiva, kateri morajo slediti v osnovi osnovnim ciljem učnega načrta, praviloma so pa razširjeni. Ne poznamo pravzaprav učbenika kateremu je bilo izdano pozitivno mnenje recenzentov, da nebi sledili učnim načrtom. Medtem, ko vsa ostala gradiva, delovni zvezki in podobno, to pač ne gre čez to proceduro in to velja v zakonodaji.
Tako, da zdaj, če želite, da zelo podrobno to predstavim, kar je bilo v gradivih, verjetno ni pričakovano. Bi pa želela poudariti, da nekje pa morda se res ugotovi, da bi bilo potrebno določene vsebine še bolj eksplicitno poudariti, kot na primer ravno naše zamejstvu v Republiki Hrvaški, torej na področju Hrvaške.
Zdaj, ne vem.
Morda v tem kontekstu samo še to, da pri sprejemanju učnih načrtov seveda je za to zadolžena strokovna skupina katera se imenuje in je sestavljena iz različnih deležnikov. Deležniki, ki sodelujejo pri nastanku učnih načrtov, so vedno strokovnjaki-praktiki, potem so svetovalci Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in pa predstavniki fakultet. Ko se učni načrt oblikuje, gre tudi v strokovno presojo in evalvacijo, šele na koncu se sprejema na strokovnem svetu. Torej strokovni svet je organ, ki potem sprejme učni načrt in je zavezujoč. Praviloma nekje v ciklu 10 let se delajo evalvacije učnih načrtov in zavod za šolstvo v tem trenutku dela evalvacijo učnih načrtov, vseh, ki se trenutno uporabljajo v slovenskem šolskem prostoru, razen slovenščine, ki je bila seveda ravno pred dvemi leti prenovljena.
Tako, da morda ob tem poudarim še to, ker je bilo večkrat poudarjeno, medpredmetnost. Vsak učni načrt, ker sem tudi sama snovalka učnega načrta za kemijo, ima eksplicitno določeno strukturo in v to strukturo sodi tudi to na nek način napoved kako naj medpredmetno stvari potekajo. In zato je zelo pomembno, da učitelji sledijo splošnim ciljem učnega načrta, kjer so potem take tematike tudi zapisane in to smo tudi našli. In če bi potekal učno-vzgojni proces v celotni vertikali medpredmetno, za kar si prizadevamo na zavodu za šolstvo že vsaj 20 let, potem verjetno bi tudi manj imeli težav na tem področju o katerem se sedaj pogovarjamo. In naj poudarim še to, da mi sleherni dan, lahko rečem, na zavodu za šolstvo dobivamo pobude za uvrstitev različnih tematik v učne načrte. In pri tem seveda moramo biti zelo pozorni, kajti zdi se mi zelo pomembna vaša ugotovitev, da učni načrt ne smemo neprestano samo dopolnjevati, temveč iskati rešitve kako aktualne, pomembne, morda zanemarjene ali raje uporabljam izraz manj zastopane vsebine pripeljemo res medpredmetno, saj učenec je samo eden. In naj vas opozorim, od 6. do 9. razreda otroci imajo tudi do 15 predmetov v osnovnošolskem izobraževanju in tu je seveda medpredmetnost in povezovanje in družbeno uravnavanje katere so tiste vsebine, ki so nujne in potrebne, zelo pomembno.
Hvala.