Govor

Slađana Ješić

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Dober dan!

V Zakonodajno-pravni službi smo k predlogu zakona v skladu s svojimi poslovniško določenimi nalogami podali pripombe v obliki pisnega mnenja. Zdaj odgovor na naše mnenje s predlogi za amandmaje odbora poskuša dati predlagatelj, pa bi se najprej opredelila do teh predlogov za amandmaje odbora, ki so bili vloženi s strani predlagatelja.

Kot je že predstavnica Vlade povedala, bi tudi v Zakonodajno-pravni službi izrazili pomislek pravne nomotehnične narave glede spremenjenega četrtega odstavka 35. člena zakona, ki prepoveduje prodajo pirotehničnih izdelkov pravnim osebam, katerih primarna dejavnost je trgovina na drobno ali debelo z živili. Vsebina je trenutno urejena s podzakonskim aktom, kar pomeni, da je podlaga za to 14. člen, tako je neskladje med 14. členom in tem spremenjenim četrtim odstavkom. Prav tako, kot je predstavnica Vlade opozorila, pa tudi ni skladnosti potem s kazenskimi določbami, kar pomeni, tudi če bi se sprejel ta odstavek in se glasil tako, kot se glasi, to potem ne bi bilo sankcionirano, tudi če bi trgovine to na ta način izvajale, prodajo teh izdelkov.

Glede 2. člena in predloga amandmaja k 2. členu je sicer predlagatelj zapisal, da sledi mnenju Zakonodajno-pravne službe, vendar pa bi vseeno opozorila, da smo primarno opozorili, da ta določba nima normativne vrednosti. Torej gre za programsko normo, s katero se sicer izražajo določeni cilji, smo pa podrejeno predlagatelja pozvali na uskladitev terminologije, hkrati pa smo izrazili pomislek, ali naj bo naslovljenec pravne norme v njenem drugem stavku tudi Ministrstvo za notranje zadeve in sedaj posledica pa je, da se v prvem stavku beseda »policija« nadomesti z besedilom Ministrstvo za notranje zadeve, kar je spet vprašljivo. Kajti, Ministrstvo za notranje zadeve skladno s 36. členom nima neposredne pristojnosti za nadzor nad določbami tega zakona, kar pomeni, da je vprašanje kako bi se, potem izvrševala ta določba v praksi. K 3. členu pa je bila vložena sprememba. Bi samo nomotehnično opozorila, da je sicer naslov poglavja »Končna določba« v redu, da pa, zaradi notranje skladnosti bi veljalo nasloviti tudi sam člen »začetek veljavnosti« naj bi se glasil naslov. Toliko glede amandmajev od predlagatelja.

K predlogu zakona so bili pa vloženi še amandmaji Poslanskih skupin SNS in Levice ter amandma gospe poslanke mag. Meire Hot. Ugotavljamo, da predlagani amandmaji ne sledijo pripombami iz našega mnenja. Pravzaprav se z njimi v predlog zakona dodaja bistveno spremenjena vsebina, ki posledično spreminja sam koncept predloga zakona. Razlog za vložitev predloga oziroma njegov osnovni namen kot je navedel predlagatelj je dodatna omejitev možnosti prodaje in uporabe ognjemetnih izdelkov predvsem kategorije F1 in F2, medtem ko predlagani amandmaji Poslanske skupine SNS od navedenega namena odstopajo tako, da to omejitev uporabe rahljajo oziroma da širijo obdobje predaje in uporabe ognjemetnih izdelkov. Amandmaji Poslanske skupine Levica in pa poslanke mag. Meire Hot pa prodajo in uporabo teh izdelkov prepovedujejo. Torej, naprej bi na splošno moram pojasniti, da predlagateljev v bistvu s predlogom novele tudi zameji vsebino sprememb zakona. Glede na namen, ki ga predlagatelj z novelo zasleduje oblikuje rešitve in presodi, v katere člene zakona je z novelo treba poseči, da se dosežejo cilji, ki jih zasleduje. Sprememba koncepta predloga zakona, medtem ko je zakonodajni postopek v teku pa nosi s seboj tveganje, da zakonske rešitve ne bodo urejene celovito, kar lahko vpliva na jasnost in preglednost zakonske ureditve ter seveda, potem tudi na uporabo zakona v praksi. Lahko gre za poseg v načelo pravne varnosti iz 2. člena Ustave.

Sedaj konkretno, če bi bili kateri od vloženih amandmajev sprejeti torej s strani teh treh predlagateljev bi glede na njihovo vsebino torej glede na konceptualni razhod z osnovnim predlogom zakona bi bilo treba celostno urediti tudi posledice predlaganih rešitev, ampak v konkretnem postopku to pomeni, da bi bilo treba poseči še v nekatere druge določbe zakona, ki pa niso predmet sprememb in dopolnitev v tem postopku. V mislih imam kazenske določbe, 46., 47. in 48. člen zakona, ki določajo sankcije za ravnanja, ki so v nasprotju s 35. členom zakona. Ker so ti členi v tem postopku zaprti bi to pomenilo, da bi bile, če bi bile recimo sprejeta prepoved prodaje na zakonski ravni bi bila prepoved določena hkrati pa naj bi bila določena sankcija za to prepoved, kar pomeni, da gre tudi za odstop od koncepta osnovnega zakona iz leta 2008, kjer so se določile sankcije za odstopanje od teh ravnanj.

Toliko za enkrat. Po potrebi se še oglasim.

Hvala.