V zvezi s tem naj povem, da me zelo veseli, da bomo pravzaprav prvič po letu 2008 gostili v Sloveniji spet kitajskega zunanjega ministra, ki prihaja v Sloveniji v soboto. Gostil ga bom predvsem sam. Bo pa imel tudi pogovore z drugimi visokimi predstavniki države. Naj povem, da to nekako zaokroža to naše zunanjepolitično strategijo, da želimo že v tem začetnem delu mandata opraviti čim bolj intenzivne pogovore tudi z zunanjimi ministri vseh članic varnostnega sveta, torej nekaterih najvplivnejših držav na svetu, pa tudi nekaterih drugih. Tako naj spomnim, da je bil prvič v Sloveniji, sploh odkar smo samostojni, japonski zunanji minister letos, prav tako denimo po dolgem času nizozemski, vsekakor pa smo že v prejšnjem letu, pa tudi letos opravili tovrstne pogovore z ministri iz Združenega kraljestva, ZDA, Rusije, sedaj prihaja Kitajec, Francija, Nemčija, smo stalno v kontaktu. Skratka, tukaj Slovenija izkazuje neko močno vpetost v to mednarodno politično, pa tudi drugo dogajanje. In ravnota obisk kitajskega ministra bomo izkoristili za to, da se bomo pogovorili najprej seveda o gospodarskih interesih obeh držav, ki so marsikje vzajemni. Naj povem, da s Kitajsko sodelujemo v več formatih. Eden je seveda znotraj formata Evropska unija – Kitajska. Tu je Slovenija del Evropske unije, ki sprejema neko strategijo, načrte kako se obnašati do nove velesile Kitajske. V tem smislu veste, da se Kitajska označuje kot partner na eni strani, na drugi strani tudi kot tekmec, morda celo v nekih momentih je opozorjeno, da moramo biti zelo previdni ko gre za vprašanje kibernetske varnosti za vprašanje nasploh geostrateških pozicij. Pa vendar tukaj Slovenija zavzema skupaj z Evropsko unijo skupna stališča, ki jih bom tudi seveda, če bo potrebno predstavil ponovno sogovorniku. Sodelujemo tudi v okviru ASEM-a s Kitajsko. Se pravi, to gre za sodelovanje članic Evropske unije in azijskih držav. Tudi tukaj se redno udeležujemo teh srečanj, tako na ravni zunanjih ministrov. Ravno prihodnji teden bom na tem srečanju, pa tudi potem na ravni premierjev, kolikor gre za našega premierja in potem sodelujemo s Kitajsko še v okviru sodelovanja formata 17+1, tam so pa predvsem poudarki tudi zelo konkretni, se pravi gre za to sodelovanje na gospodarskem, kmetijskem, znanstvenem, šolskem, športnem in drugih področij. Recimo, ko sem omenil sedaj ta področja naj povem, da so Kitajci zelo zainteresirani za to, da sodelujemo z njimi, da jim pomagamo pravzaprav ko gre za priprave na olimpijske igre, ki jih bodo, torej na zimske olimpijske igre, ki jih bodo gostili v kratkem, leta 2022. In tukaj že poteka neko tvorno sodelovanje. Kot vemo smo preko teh različnih formatov okrepili že v zadnjih petih, šestih leti bilateralno sodelovanje, tako na področju čisto poslovnih odnosov med določenimi podjetji, kot na področju denimo povečanje izvozov naših kmetijskih, torej agrokulturnih proizvodov. Vemo, da Slovenija je vključena v poseben odbor 17+1, ki zadeva gozdarstvo in tako dalje. No, ampak nas bo v tem pogovoru najbolj zanimalo gospodarsko sodelovaje. Bom se pa seveda s sogovornikom dotaknil tudi aktualnih mednarodnih vprašanj, od recimo iranskega sporazuma, do načelno odnosov Evropa – Kitajska, pa seveda tudi vprašanje trgovinskih spopadov ZDA – Kitajska in tako naprej, pa vprašanja Afrike, angažmaja Kitajska – Afrika. Zagotovo bom imel tudi priložnost, da iz prve roke izvem kakšni so pogledi in načrti Kitajske. Seveda v takih stikih z našimi partnerji iz Kitajske vedno tudi načelno opozorimo, da Evropa in Slovenija z njo vred je zagovornica demokratičnih vrednot vladavine prava, še posebej tudi v mednarodnem kontekstu. Predvsem pa, kot rečeno, bom se posvetil tem bilateralnim temam, ki so za Slovenijo pomembne, ker so v interesu našega gospodarstva, znanosti in podobno, ker vemo, da tudi na vseh teh področjih se sodelovanje s Kitajsko izboljšuje.

Če sedaj osredotočim na vprašanje in podvprašanja gospoda Grimsa. Sprašuje o tem, kako smo obravnavali v okviru sveta zunanjih ministrov vprašanje človekovih pravic, ki je bilo posebej na dnevnem redu. Naj povem tako, res je, da so bile v razpravah izpostavljene, tudi sam sem izpostavil to v razpravi, tudi pravice beguncev. Seveda tu govorimo predvsem o pravicah tistih ljudi, ki so res pravi begunci, ki bežijo iz vojnih področjih. Pogosto gre celo za cele družine. Gre za ljudi, ki potem v Evropi iščejo azil, varnost, zato ker bi v svojih državah, seveda, jim bile hudo kratene človekove pravice ali celo neposredno ogrožena njihova življenja. In v tem primeru menim, da tako Evropska unija kot Slovenija moramo seveda tako kot na mednarodnem prizorišču nasploh si prizadevati za človekove pravice tudi seveda beguncev, begunk. In seveda Slovenija je še posebej prepoznavna tudi v tem in tudi to je bilo izpostavljeno, to sem zelo izpostavil, tako v Bruslju kot kasneje v Berlinu, na kar se bom še vrnil, pravice žensk. Namreč, gre za še vedno ranljivo skupino. Slovenija se na sploh prizadeva v mednarodnem prostoru in po tem je, poudarjam, zelo prepoznavna, za človekove pravice ranljivih skupin. Se pravi, žensk, otrok, invalidov. Vseh tistih, ki jih še posebej v Aziji, Afriki, Južni Ameriki so v zelo zelo težavnem položaju pogosto. Naj poudarim še, da so pravice žensk še posebej v zadnjem času ponovno vedno znova bolj kršene, se pravi se te kršitve povečujejo. In zato sem zelo izpostavil prav to problematiko.

Izpostavil sem pa seveda, in to gospod Grims je dobro, da ste vprašali, ker je prav, da se to večkrat poudari tudi doma in drugod. Seveda človekove pravice evropskih državljank in državljanov, pa tudi s tem jasno tudi Slovenk in Slovencev, to s razume samo po sebi. Ko govorimo o človekovih pravicah govorimo o človekovih pravicah slehernega državljana Evrope, pa tudi Slovenije. In tu je naša skrb, seveda, najbolj neposredna, ker moramo vsak dan, bi rekel Vlada, ministrstva, vi poslanci in drugi prispevati k temu, da so pravice naših ljudi varovane. Seveda pa ko razpravljamo na teh mednarodnih forumih, seveda, se potem dostikrat v poročilih izpostavljeni ti drugi poudarki, ki jih tu v Sloveniji seveda včasih premalo izpostavljamo, ker se osredotočamo na socialne, kulturne, ekonomske in politične pravice naših državljank in državljanov. Tako da ni dvoma, gospod Grims, da sem se vedno in da se bom v imenu Slovenije, pa tudi v svojem imenu zavzemal tudi in predvsem za pravice slovenskih državljank in državljanov, tako na ravni Evropske unije kot seveda širše v svetu. Seveda pa to ni ovira, da ne bi Slovenija bila še naprej vneta zagovornica človekovih pravic vseh ljudi in seveda v tem pogledu izpostavljamo pravice še posebej tudi ranljivih skupin.

Naj povem, da je bil včeraj mednarodni dan človekovih pravic, ki sem ga obeležil skupaj z nekaterimi ministri in s številnimi intelektualci, novinarji in drugimi udeleženci v Berlinu na posebnem srečanju, na posebni konferenci, kjer sem se potem kasneje tudi srečal z nemškim ministrom, sva imela bilateralni pogovor, na katerem sva se pogovarjala o bodočem predsedovanju Evropske unije, pa tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih, kjer sva seznanila drug drugega o nekaterih stvareh, s katerimi sva se ukvarjala te dni. In ravno ob dnevu človekovih pravic sem tudi posebej izpostavil to, da človekove pravice so univerzalne in da ih je treba pač na vseh področjih vsem ljudem priznavati in pri tem seveda bom vztrajal. Tako da ko gre, gospod Grims, za to, da je kakšen državljan Republike Slovenije, državljanka, državljan ali pa kakšen državljan članic Evropske unije napaden, bi rekel, verbalno ali pa celo fizično, ko gre za kakršnekoli kršitve pravic naših državljanov, seveda, je to primarna naloga Evropske unije in vlad in pristojnih organov naših držav, da varujemo ljudi, da ukrepamo in to zagotovo je poudarek zelo jasen in je pomembno, da pri tem storimo vse, da bodo te pravice čim bolj varovane.

Kar zadeva vprašanje tega okoljevarstvenega sporazuma bi izpostavil takole. Zelo se strinjam s stališčem, ki ste ga spoštovani gospod poslanec izpostavili, da gre za zelo pomemben premik, ki je še posebej izpostavljen od Pariškega sporazuma dalje, ko se Evropa želi postaviti v vodilno vlogo, se pravi Evropska unija želi imeti vodilno vlogo zgledno vlogo pri izpolnjevanju tako Agende 2020-2030, kot še posebej ciljev Pariškega sporazuma. Danes bo, seveda, tudi nova evropska komisija predstavila posebne vsebine tega okoljskega sporazuma in Slovenija se seveda aktivno, zelo aktivno zavzema za to, da potrdimo cilj podnebne nevtralnosti najkasneje do leta 2050, in sicer tako za Evropsko unijo kot za vse njene članice, se pravi tudi za Slovenijo kot takšno. Zavzemamo se pa tudi za vzpostavitev podpornega okvira za pravičen in socialno uravnotežen prehod v to okoljevarstveno razvitejšo družbo, ob upoštevanju posebnosti posameznih držav članic ter seveda ob upoštevanju potrebe, da takšen prehod prispeva h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest. Seveda pa je treba, in tu se strinjam z vašo pripombo, izraziti, da ta dvig cilja do leta 2030 tudi za Slovenijo lahko pomeni poseben izziv oziroma v nekaterih vidikih problematičen, predvsem v delu, ki implicira hitro dvigovanje deleža energij iz obnovljivih virov, zato Slovenija dokončnega stališča na to temo še ni sprejela. Čakamo na zaključek razprave o nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu in lahko povem, da je ta načrt v pripravi. Do takrat pa slovensko stališče ostaja, da lahko pristanemo zgolj na povečanje ambicije Evropske unije na minus 45 %, kar je raven, ki naj bi ga Evropska unija dosegla z doslednim izvajanjem konec leta, to je bilo že predvideno do konca leta 2018, da naj bi ga dosegla z doslednim izvajanjem zakonodaje, se opravičujem, ki naj bi bila sprejeta že do konec leta 2018 s področja obnovljivih virov in učinkovite rabe energije. Slovenija je predlog komisije za razogličenje Evropske unije do leta 2050 potrdila tudi 11. 6. 2019, se pravi letos tukaj v Državnem zboru. In Vlada seveda tudi ministrstvo, kolikor smo v to vpleteni in za to pristojni in odgovorni, bomo seveda to vaše stališče upoštevali in ga izvajali skupaj z Vlado. Izhodišče je vezano na razmišljanja, da bo treba prilagoditi tudi cilje do leta 2030. Jaz bi samo takole na splošno povedal, da ne grem preveč v detajle. Naša politika mora biti usmerjena k temu, kar sem povedal, da smo skupaj z Evropo protagonist tega razvoja. Kajti, če bo Evropa ostala protagonist je veliko večja verjetnost, da bodo tudi ostali deli sveta lažje, od Kitajske do ZDA in tako naprej, lažje sledili tem zgledom. Naj omenim, da seveda ZDA kot takšna je sicer odstopila od Pariškega sporazuma, ampak posamezne zvezne države ZDA, torej se kljub temu držijo nekaterih ciljev in tako dalje. Tako da svet se sedaj usmerja v to nujno ukrepanje, ker vidimo, da se podnebne spremembe že res zelo opazne in seveda bije plat zvona. Je pa res, da Slovenija ima specifično situacijo, je neka posebno transportno križišče. Ne moremo zaradi tega kar na vrat na nos sprejeti nekih ukrepov, ki bi, recimo, oslabile možnost našega gospodarstva, pa tudi naše transportne zmogljivosti in podobno. Tako, da brez skrbi, Vlada bo tu previdna. In prav je, da se takole medsebojno pogovarjamo in obveščamo, ker seveda stališča Državnega zbora so tukaj zelo pomembna.

Kar zadeva vprašanje predsednika gospoda Nemca v zvezi z našimi aktivnostmi povezanimi s tako imenovanimi Aleksandrinkami. Tukaj bi se najprej predsedniku Matjažu Nemcu lepo zahvalil, da je pravzaprav dal to pobudo, da se glede tega preveri kje smo, kaj lahko še naredimo. In naj povem, da, tako kot je bilo že ugotovljeno, smo resnično na podlagi te pobude uspeli narediti nekaj zelo, dobre korake v pravo smer. Naj vas informiram, imamo namreč informacijo od veleposlanice v Egiptu, gospe Mateje Prevolšek, ki je tudi sama se zelo intenzivno angažirala pri teh zadevah, in sicer je situacija takšna. Spominska plošča, ki je darilo občine Nova Gorica in ki je nekaj let ležala v skladišču pokopališča bo v kratkem nameščena na manjšo grobnico, za katero je veleposlaništvo prevzelo najem in plačalo najemnino za 10 let vnaprej, kar je seveda ta hip najdaljše možno obdobje na pokopališču v Kairu. Po navedbah oskrbnika pokopališča so v grobnici pokopane tudi Slovenke, čeprav na grobnici ni več tabel z napisi. Veleposlaništvo Slovenije je plačalo prenovo grobnice, ki je bila že zaključena pred dobrim tednom dni, to se pravi v začetku decembra 2019. Sredstvo za najem in prenovo, skupaj gre za nekaj manj kot tisoč 500 evrov, je zagotovilo Ministrstvo za kulturo. Naj povem še, da bo grobnico veleposlanica ponovno obiskala v torek, torej mi sporoča, 10. septembra, se pravi to se je pravzaprav zgodilo včeraj in upam, da se je tam res dogovorila o namestitvi plošče, kot je napovedala. Načrtuje pa tudi veleposlaništvo manjšo slovesnost odkritja te plošče in polaganje venca v spomin vsem Slovenkam in Slovencem, ki so pokopani na tem pokopališču in to se bo zgodilo v okviru slovesnosti ob dnevu naše samostojnosti, torej 26. decembra letos. Tako za to lahko rečem, da smo res naredili nek pomemben korak naprej, da obeležimo predvsem spomin na Aleksandrinke, pa tudi na druge Slovence, ki so, to pa lahko rečem tudi iz osebne izkušnje, v Kairu in v Egiptu pustili res neizbrisen pečat zgodovinski. Tudi zunanji minister iz Egipta mi je ob mojem srečanju letos z njim, ko smo imeli skupno mešano komisijo povedal, da cenijo ta prispevek slovenskih žensk in tudi sicer Slovencev, tudi raznih naših arhitektov, ljudi, ki so pustili res nek peča v Egiptu k razvoju njihove države in zato tudi oni podpirajo takšne aktivnosti. Naj povem, da za vzdrževanje spomina, ki sem ga sedaj opredelil, veleposlaništvo v Kairu načrtuje tudi uvedbo redne letne komemoracij in polaganja venca, in sicer bi bilo to, in s tem se seveda zelo strinjam, predvidoma 15. septembra na dan vrnitve Primorske matični domovini, ker vemo, da so bile Slovenke bolj poznane kot Aleksandrinke, kot sem rekel, čeprav jih je največ delalo v Kairu, in večina drugih Slovencev v Egiptu prav s področja Primorske. Tako da ministrstvo bo tukaj spodbujalo to nadaljnjo aktivnost veleposlanice in upam, da bomo na skupno zadovoljstvo lahko vsako leto obeleževali ta spomin. Hvala tudi za to vprašanje.