Hvala lepa za besedo predsednik. Torej, Slovenija je članica Nata in sicer iz tega, da je članica izhajajo nekatere pravice in obveznosti. Glede tega priporočila predlagatelja za umik oziroma prenehanje sodelovanja Republike Slovenije v vojni seveda moram reči, da iz strani predlagatelja prihajajo ves čas pomisleki o sploh sodelovanju v Natu. Zaradi tega nekako razumem njihova naprezanja, ampak če smo dejansko odkriti, če gledamo iz oči tudi naših predstavnikov, torej slovenskih vojakov tam, kateri nekako potrjujejo, da se počasi stanje izboljšuje, je gotovo, da so bile zaradi prisotnosti varnostnih sil v Afganistanu izvedene pred časom parlamentarne volitve nekako se nagibamo k demokratični ureditvi tam in potem tudi predsedniške volitve v letu 2019, kar pomeni, da neki rezultati torej so. Čeprav je bilo na teh predsedniških volitvah zaradi strahu prebivalstva pristnega le petina volilnih upravičencev, moramo reči, da so demokratične volitve nek napredek, je pa še veliko stvari v Afganistanu za reševati kritičnih. In sicer obsojam, pa bom rekel, deloma tudi dajem prav da se zadeva počasi odvija, tudi predlagatelj navaja veliko terorizma iz strani Talibanov, torej napetosti, civilne žrtve, zlorabe takšne in drugačne, spolne nad otroki in mladostniki, kar je je povsem nedopustno in nekako gledam tudi iz strani civilne družbe, da je tam dejansko prešibka, da je nadzor nad varovanjem človekovih pravic nikakršen, se pravi ni ga. Revščina se dejansko nadaljuje, potem tudi trgovina drog. Dejansko se pojavljajo informacije, da je velik porast pridelave maka iz katerega se potem proizvaja heroin in tako dalje. Čeprav nam je jasno o teh težavah, o tej veliki krizi, revščini, ki še ni končana, pa je nujna prisotnost varnostnih sil. Kot sem že rekel slovenski vojaki v poročilih navajajo, da nekako se nadzira, čeprav je velika težava, da imamo med Talibani samomorilske napadalce in to je tudi potem vidno po celotnem njihovem področju, pa tudi tam kamor ti pridejo kot begunci ali migranti. Se pravi, med temi se zna zgoditi, da se nekako prebijejo in potem tudi izvajajo, nadaljujejo svoje cilje v Evropski uniji ali drugih državah v katere so šli. Torej, če se dotaknem tega preseljevanja zaradi bežanja pred nesrečo oziroma vojno v Afganistanu ali pa učinkovanja Talibanov do 10 meseca 2019 je bilo preseljenih v Afganistanu 350 tisoč prebivalcev, lani 310 tisoč, če pogledamo za tri leta nazaj, torej en milijon ljudi prebeži nekako in potem seveda nekaj jih prihaja v Slovenijo. V zadnjem valu, ki je bil v letu 2016 so bili Afganistanci tisti, ki so v Sloveniji najbolj masovno prosili za azil. Nekateri so ga tudi dobili in potem če gremo naprej. Med temi, ki so ga dobili, pa nekaterimi, ki so prosili so našli tudi takšni pobalini, ne morem reči drugače, ki so tukaj organizirali ilegalno prestopanje meje med Hrvaško in Slovenijo. In že iz tega naslova je naša prisotnost dejansko v Afganistanu, da se, če se izrazim kot velikokrat govorimo, da je potrebno probleme reševati v državah izvora, je seveda dodatna nekako pogoj za uspešnost, naši vojaki so odlično usposobljeni, in če tam se nagibamo k večji varnosti, k demokraciji, potem tudi verjamem, da je manj teh prebežanj vseeno, in da potem tudi ne pride toliko teh ljudi v Evropsko unijo, kjer potem dejansko ne vemo kaj naj z njimi začnemo in se zelo slabo vklapljajo. Tako, da predloga ne podpiram, podpiram pa to, da naj se nadaljuje tudi z opazovanjem, varovanjem človekovih pravic. Moramo najti še neke vzvode kako tam zaščiti otroke in mladino, pa ženske, ki bežijo, čeprav moram reči, da med temi, ki pa pribežijo ali pa so emigrirali v Evropsko unijo, je pa teh otrok in žensk manj kot pa odraslih moških. Hvala.