Hvala, predsednik. Kolegice in kolegi! Če bi Levica vložila to priporočilo in v 1. točko napisala: Državni zbor predlaga Vladi Republike Slovenije, da nemudoma prične z umikom vseh pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske iz Libanona, potem bi jaz to priporočilo podprl. Ne morem pa podpreti umika Slovenske vojske iz Afganistana, kajti trenutno je naša prisotnost tam pomembna, je v skladu s strategijo, tako zveze Nato do te države, kot tudi nekaterimi obveznostmi, ki jih je sprejela Republika Slovenija.

Tukaj mimogrede, ko sem omenil Libanon, ravno danes je en mesec minilo od mojega poslanskega vprašanja, pa še sedaj ni odgovora, drago ministrstvo. Jaz vem, da je minister Erjavec zaposlen z znotraj strankarskimi boji in pa diskreditacijami svojih tekmovalcev za mesto predsednika stranke, ampak vendarle verjetno imate koga, ki bi lahko v njegovem imenu podpisal ali pa vsaj napisal odgovor na moje poslansko vprašanje, kjer sem zahteval dokumente Slovenske vojske kjer jasno nakazujejo na to, da Slovenska vojska predlaga umik iz Libanona zaradi varnostne situacije. Zato sem tudi rekel, da če bi kolegi iz Levice to pripravili, bi jaz podprl sedaj. Mogoče še bodo, če ne bodo bom verjetno sam v bližnji prihodnosti, ko te papirje dobim, če jih bom seveda dobil. Prosim vas na tem mestu, da spoštujete roke, ki so predpisani v Poslovniku Državnega zbora, ker jih moram tudi jaz.

Drugo kar je, je neresen odgovor, ki ga je dala Vlada na to priporočilo Levice in oni so sicer napisali to: Odločanje o sodelovanju Slovenske vojske pri izvrševanju obveznosti prevzetih v Natu oziroma severnoatlantsko pogodbo pomeni realizacijo s strani Republike Slovenije sprejetih zavez. Dajte no?! Dajte mi povedati kaj se je pa Vlada Republike Slovenije zavezala v Wailsu in potem še na vsakem drugem Natu summitu in kaj sedaj vi govorite, da boste do leta 2024 naredili. Kako lahko vi napišete, da odločanje Slovenske vojske pri izvrševanju obveznosti v Natu pomeni to, da Slovenija to realizira, ko je jasno napisano kaj bomo leta 2024 dosegli, vi pa sedaj že v dokumentih pišete, da bo Slovenija leta 2024 dosegla ne 2 % BDP za obrambo ampak 1,5. Gospod Bizjak, kako je to možno? V odgovoru na moje poslansko vprašanje, ko sem vas vprašal kdaj boste začeli s to srednjo bataljonsko bojno skupino, ste odgovorili, da pač ne bo 2023 in da bomo 2024 dosegli 1,5 % BDP za obrambo. Zavezali smo se 2 %, vi pa v tem odgovoru Levici pišete, da mi, kot nek kredibilen partner, realiziramo s strani Republike Slovenije sprejetih zavez. Zdaj, to je dvolično in to je zavajanje. In jaz, če bi bil predsednik odbora, bi tako mnenje vlade poslal nazaj, pa bi rekel drugega napišite – takega, ki bo dejansko skladen s tem, kar se v bistvu dogaja in kakršno je realno stanje.

Zdaj, mislim, da smo maja oziroma oktobra, ne vem točno ali je bilo v Bratislavi ali v Londonu, imeli razpravo na temo Afganistana na parlamentarni skupščini zveze Nato, kjer smo tudi se seznanili s poročilom kaj se v Afganistanu trenutno dogaja, kakšne so tam razmere, kakšna je situacija, kaj lahko pričakujemo in pa kako Nato vidi v tej državi svojo vlogo in je bila tudi potem sprejeta resolucija številka 456 z naslovom Trenutno dogajanje v Afganistanu. In na podlagi tega poročila, ki ga je pripravil stalni poročevalec tega odbora, smo ugotovili, da Afganistan še vedno ostaja ena izmed največjih prioritet zveze Nato in pa njenih internacionalnih oziroma mednarodnih partnerjev, katerih glavna točka oziroma glavni cilj te misije je, da se še naprej podpira stabilizacijo Afganistana. Da mora v tej državi še vedno potekati operacija ohranjanja ali pa recimo izgradnje miru, ker recimo nek peace-enforcing je potekal takrat, ko so potekali neki aktivni spopadi po tistem napadu na Afganistan. In takrat je zagotovo Afganistan, tudi poleg Pakistana, bila ena od zibelk Al Kaide, bila zibelka Al Kaide in s tem tudi zibelka terorizma. Jaz sem prepričan, da če do tega posega zveze Nato v Afganistanu nebi prišlo, da bi bila situacija tam še bistveno slabša, da bi imeli zaradi teroriziranja prebivalcev s strani Al Kaide še več beguncev, kot jih je. In pa, da bi bila situacija še bistveno slabša v vseh obzirih.

Nenazadnje je potrebno tudi povedati, da je v tem procesu oziroma v tej operaciji, ki poteka v Afganistanu, več kot 3 tisoč Natovih in pa tudi partnerskih vojakov umrlo in zdaj, če gremo mi čez noč ven, je to seveda nož v hrbet vsem tistim državam, ki so nenazadnje izgubili svoje pripadnike in pripadnice v tej operaciji, kljub temu, da se pa verjetno lahko vsi strinjamo, da vsaj z vidika neke aktivne vloge, predvsem v tisti prvi fazi, ko je šlo za spopade med Natovimi silami in pa afganistanskimi silami, Slovenija zaradi nacionalnih omejitev pač svojega deleža ni prispevala enako, kot so to prispevale ostale države, ki pa so sodelovale tudi v oboroženih spopadih. Prav tako je na desetine milijard evrov bilo porabljenih za to, da Afganistan nekako ponovno vzpostavi kot neko delujočo državo in sedaj opustiti to zadevo bi bilo seveda tudi na nek način sporočilo, da smo ta denar metali stran, kljub temu, da se z Levico strinjam in seveda to, kar je kolega Vatovec govoril o vsej tej korupciji, o vseh teh zlorabah, o vseh teh posilstvih, tako mladih dečkov, mladih deklic, žensk, kar seveda tudi na nek način generira nove in nove odhode na nek način generira nove in nove odhode iz te države, ampak jaz sem prepričan, da bi bilo brez takratnega posredovanja tega še več tako v Afganistanu kot tudi v soseščini, predvsem pa bi Al Kaida lahko nemoteno delovala še naprej, kar bi pomenilo tudi neke resnejše grožnje tudi Evropi in pa seveda širše, če govorimo o neki zahodni civilizaciji.

Zdaj, leta 2018, ko je potekal bruseljski vrh zveze Nato, so se takrat, eni pa recimo smo se, obvezali tudi s tem, da bomo še naprej zagotavljali podporo, nasvete, oboroževanje in pa tudi treninge afganistanskim oboroženim in pa varnostnim silam, kajti zagotovo nam je in nam mora biti vsem v interesu čim prejšnji umik iz Afganistana, seveda pod pogojem, da lahko afganistanske obrambno varnostne službe prevzamejo tiste naloge, ki jih sedaj izvajajo tudi s pomočjo oboroženih sil zveze Nato. Če se mi umaknemo na točki ko Afganistan s svojimi, afganistanska vlada s svojimi silami ne more nadzorovati in ni sposobna nadzorovati ozemlja, predvsem pa ni sposobna na nek način kontrirati temu, da se ne bi ponovno pojavila Al Kaida, kot je nekoč bila, potem nismo naredili nič in smo tudi vse te milijarde in vse te milijone slovenske dejansko vrgli stran. Seveda pa je potrebno povedati, da ni, žal, zaenkrat opaziti nekega napredka, kar smo ugotavljali tudi na parlamentarni skupščini. In napredek v tem obrambno-varnostnem sektorju v Afganistanu poteka prepočasi in kakor kažejo zadeve zaenkrat je še vedno na dolgi rok jasno vidno, da bo Afganistan predvsem odvisen od zunanjih sil. Se pravi, da bo še naprej odvisen od Zveze nato.

Prav tako smo takrat govorili o zaskrbljenosti, da se na nek način ta nestabilnost in pa predvsem ta porast tudi civilnih žrtev zaradi napadov, ki se pojavljajo v zadnjem času, stopnjuje. Seveda, treba je vedeti, da so v Afganistanu trenutno aktivna pogajanja med, recimo temu zahodnimi silami oziroma Zveze Nato, seveda vključena afganistanska vlada in pa tudi tretji sogovornik Talibani. In če si Talibani želijo na nek način izboljšati to pogajalsko izhodišče, je seveda logično, da morajo to na nek način doseči, žal pa dosegajo to na ta način, da v zadnjem času izvajajo številne napade, kar smo se seveda tudi seznanili na tej parlamentarni skupščini Nata. Zdaj, obisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa, mislim, da prejšnji teden, ko je obiskal bazo ameriških vojakov v Afganistanu je bil tudi v znamenju tega, da se ZDA prizadevajo okrepiti dialog med afganistansko vlado in med Talibani. Kajti brez tega dialoga, doseženega sporazuma zagotovo umik iz Afganistana še nekaj časa ne bo mogoč.

Potrebno je pa tudi vedeti, da je Afganistan vse od poraza Islamske države, posebej na udaru s strani njihovih pripadnic in pripadnikov. Nekateri se povezujejo in tudi načrti Islamske države so bile, da bi se združili s tako imenovanimi ostanki Al Kaide in na nek način novo Islamsko državo vzpostavili na območju Afganistana. In brez naše prisotnosti, brez prisotnosti zveze Nato, sem prepričan, da afganistanske varnostne obrambne sile temu ne bi mogle konkurirati in bi se seveda to že zdavnaj zgodilo. Je pa ne nek način pozitiven premik v vsem tem procesu pomenila tudi julijska konferenca glede miru v Afganistanu, ki je skupaj na nek način povezala, dala možnost, da so prišli tisti najpomembnejši odločevalci v Afganistanu in po dolgem času je na tej julijski konferenci bil dosežen nek konsenz o prihodnjih, o nadaljevanju pogovorov, o nadaljevanju prihodnjih pogajanj, predvsem pa na nek način v katero smer želijo, da bi se Afganistan razvijal. Velik problem je seveda korupcija, ki kljub temu, da je bilo to posredovanje, še vedno ostaja ena izmed prioritet vsakokratne vlade, vendar pa tukaj napredka kakor smo se pogovarjali še dolgo časa ni pričakovati.

Zdaj, kar se tiče samega konflikta in pa nekako vključenosti teh afganistanskih sil v ta proces pogajanja, so seveda nekako vzponi in padci. Žal pa jaz mislim, da na nek kratek rok ni pričakovati, da bi lahko prišlo do nekega dogovora, ki bi lahko končal, recimo temu neko državljansko vojno med civilnim prebivalstvom, predvsem pa med afganistanskimi obrambno varnostnimi silami na eni in pa talibanskimi silami na drugi strani.

Seznanjeni smo bili tudi s tem, da se je kljub vsemu naredil nek napredek vključenosti žensk v družabno življenje. Hkrati pa smo s to resolucijo tudi jasno pozvali k večji vključenosti žensk tudi v odločevalkse procese in pa seveda njihovo vključenost v samo družbeno dogajanje pa seveda tudi sama zaščita.

Predvsem je tudi pomembno, da je Nato pozval vse države članice, da kar se tiče Afganistana izpolnjujejo svoje obveznosti, tudi v skladu z vsemi dogovori, ki so bili sprejeti in pa podpisani, da se bodo uresničili do leta 2024. In žal tukaj se vidi, da Slovenija svojih zavez in obljub ne izpolnjuje. Tako kot drugje, ne samo da manjšamo svojo prisotnost, recimo če pogledamo kako smo bili prisotni na mednarodnih operacijah in misijah 5, 10 let nazaj in primerjamo s tem, kar je danes in pa koliko denarja v proračunu plačujemo, potem se jaz niti ne čudim, da je na včerajšnjem sprejemu pri kraljici ob 70 obletnici zveze Nato slovenski premier Marjan Šarec stal čisto tam zadaj v nekem desnem kotu v zadnji vrsti, tako da se ga na sliki komaj vidi. S tem seveda se tudi iz zveze Nato pošilja neko sporočilo kako kredibilna, cenjena in relevantna partnerica v Zvezi nato je Slovenija.

Jaz sicer z izjemo Levice verjamem, da smo tukaj enotni, da je naša prisotnost v Afganistanu pomembna, predvsem pa da je potrebna. Zdaj marsikdo lahko misli, kaj pa lahko neka majhna Slovenija z nekaj vojaki tam prispeva. Zdaj, kolikor je držav članic v Natu, ki sov Afganistanu prisotne, takšna je pač, če plastično povem neka razporeditev nalog in pa zadolžitev. Če gremo mi ven, pomeni, da bo nekdo drug moral sprejeti te obveznosti, ki jih trenutno izvajamo mi in s tem bi Slovenija še poslabšala svoj položaj. Zagotovo moramo vztrajati na temu, ne samo tukaj v Državnem zboru, predvsem bi morala Vlada Republike Slovenije, se pravi premier, minister za obrambo in pa načelnica, ko se udeležujejo teh dogodkov Zveze nato, se kdaj tudi oglasiti, ne samo kimati in nemo poslušati, naj vendarle tudi z naše strani in pa s strani ostalih držav članic zveze Nato, ki so v Afganistanu prisotne, potrebno v tem procesu predvsem veliko dati na to politično, ekonomsko, se pravi, dimenzijo kar se Afganistana tiče, da je potrebno še posebno pozornost dati tudi civilni družbi, nenazadnje tako v političnem, civilno-družbenem, ekonomskem, zdravstvenem, izobraževalnem, na nek način parketu, v Afganistanu je kljub vsemu bil dosežen napredek in ne drži, da je v Afganistanu še večji kolaps kot je bil pred posredovanjem zveze Nato. Sam nisem šel preverjati, lahko kolegu Vatovcu edino verjamem na besedo, kar se tiče pridelave teh opojnih substanc, da se zadeva povečuje. O tem smo govorili in rečeno je bilo, da v tem procesu so predvsem vključene talibanske sile na nek način, je vendarle potrebno vedeti, da je potrebno ta na nek način izpad resursov, ki so jih talibani imeli pred posredovanjem zveze Nato s tem, ko so obvladovali praktično celotno državo in so imeli neomejene vire, da morajo sedaj izpad teh virov nekje dobiti in dobršni del tega dobivajo sedaj nazaj tudi s tem gojenjem in pa preprodajo teh prepovedanih substanc. Je pa seveda, če pustimo politiko vendarle na področju svoboščin, na področju na nek način recimo temu res tistih temeljnih in osnovnih človekovih pravic, kar zagotovo je, da ženska ne stopi na ulico in bo kamenjana do smrti, vendarle v Afganistanu bil dosežen napredek. Če zveza Nato takrat ne bi posredovala, sem prepričan, da bi bilo še več tega eksodusa Afganistanskih prebivalcev v tujino, da bi se še danes pojavljale v bistveno večjem obsegu kratenje človekovih pravic in pa, da bi lahko tako ali drugače imeli državljansko vojno v Afganistanu, kot to lahko opazujemo tudi v nekaterih sosednjih državah.

Predvsem pa je pomembno in to je pa seveda kritika na račun nas samih in pa tudi zveze Nato zahodnih sil. To vmešavanje v sam proces v Afganistanu, nekako zminimalizirati. Če mi govorimo, da želimo, da bo Afganistan nekoč deloval samostojno, potem je potrebno tudi s strani nas samih in pa zveze Nato, da nekako priznamo in pa spoštujemo neko polno vlogo afganistanskega parlamenta in pa tudi vseh vej oblasti, kajti reform, ki so na nek način vsiljene s strani tujih sil, ne moremo recimo izvajati v enaki meri in pa enako učinkovito kot lahko Afganistanci sami sprejemajo, izvajajo in pa potem seveda tudi v praksi udejanjajo neke reforme, ki jih sprejmejo organi in pa seveda na nek način izvoljeni predstavniki Afganistana.

Tako, da če zaključim, jaz teh priporočil ne morem podpreti iz razlogov, ki sem jih naštel. Vendarle pa apeliram na Vlado, da skuša narediti vse, da bomo kredibilen partner zavezništva, čeprav mislim, da se lahko kar strinjamo, da na primeru Afganistana smo, Slovenija je bila mislim, da takoj za Kosovom v Afganistanu najštevilčnejše prisotna in tudi na nek način zmanjševanje, ne samo nas seveda, ampak tudi ostalih držav, ki so bile v ta konflikt udeležene, nakazuje na to, da nek napredek je bil dosežen, če pa kdo misli, da bo Afganistan zdaj, pet let nazaj, čez 10, 20, 30, 40, 50, 100 let moderna Evropska država oziroma, da bo še vedno država kjer je, ampak da bodo živeli po nekih modernih evropskih standardih, standardih zahodne demokracije, pa pač živi v zmoti. Tega nikoli ne bo, lahko pa mi pripomoremo k temu, da pa vsaj ni tiste bede in pa eklatantnega kršenja človekovih pravic, kot je bilo pred tem posredovanjem zveze Nato.