(Moje ime je Jana Lovšin, iz Ministrstva za pravosodje.)

Najprej bi želela opravičiti državno sekretarko, ki je zbolela in se na žalost ni mogla udeležiti te seje. Sedaj pa, da na hitro predstavim še točke iz Sveta za pravosodje.

Svet bo pokrila ministrica gospa Katič. Kar se tiče samega sveta in vsebine. Prva dva akta bosta zakonodajna namreč finsko predsedstvo je pripravilo in uspelo iz pogajati dve tako imenovani Uredbi za vročanje pisanj in pridobivanje dokazov na področju civilnih in gospodarskih zadev in predvideva dosego splošnega pristopa. Predlagano besedilo je kompromisna rešitev. Pomemben vidik je ta, da se uvaja digitaliziran sistem in sicer za obvezno uporabo enotnega decentraliziranega IT sistema. V zvezi s to uredbo je bilo podano stališče, ki ga je tudi ta odbor potrdil. Dejstvo je, da so bila pogajanja dolga, težka in da je prišlo do v bistvu, kar velikih kompromisov na vseh straneh, kajti države članice imamo zelo različni nivo digitalizacije vpeljan v svojem pravosodnem sistem. Dejstvo pa je, da tudi ta predlog, kakršenkoli je tudi, ker je kompromisen bo vpeljal določene dobre vidike za same državljane EU. Slovenija podpira to kompromisno besedilo in lahko podpre ta splošni pristop. Razprava ni predvidena. Dejstvo pa je, da se je Slovenija skupaj še z nekaterimi drugimi državami članicami pridružila deklaraciji, ki bo priložena k zapisniku tega zasedanja, kjer poziva Evropsko komisijo, da uvede in tudi finančno podpre financiranje tako imenovanega e-kodeksa, ki bo to digitalizacijo lahko vpeljal in dejansko spodbujal.

V zvezi z ne zakonodajnimi aktivnosti bi želela najprej predstaviti sklepe v zvezi s prihodnostjo pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah. Sklepi bodo sprejeti brez razprave. Razprava je potekala zelo intenzivno na delovnih skupinah in na Coreperju. Gre pa za to, da se ti skepi nekako ozirajo v prihodnost razvoja civilno-pravnih zadevah na področju pravosodja. Predvsem se izpostavlja vidik in pomen učinkovite implementacije že sprejetih pravnih aktov in pa dejstvo, da vse nove zakonodajne iniciative morajo biti naprej dejansko ustrezno proučene predvsem njihova dodatna vrednost, ki bi jo prinesle k funkcioniranju na področju civilno-pravnih zadev. Prav tako ti sveti posebej izpostavljajo pomen sodelovanja ključnih akterjev pri implementaciji že obstoječe zakonodaje na tem področju. In sicer izpostavljen je pomen evropske pravosodne mreže v civilno-pravnih zadevah in funkcioniranje evropskega portala e-pravosodja. Prav tako ti sklepi posebej izpostavljajo vidik multilateralnega pristopa v okviru mednarodnega sodelovanja na področju civilno-pravni zadev recimo pri pristopu pri zakonodajnim aktom Haaške konvencije in pa recimo k zakonodajnim aktom Uncitrala. Slovenija te sklepe podpira pa tudi sama vidi nekako razvoj tega civilnega dela pravosodja v tej smeri kot jih sklepi navajajo.

Drugi pomemben vidik, druga dva dokumenta so tudi sklepi na področju kazenskih zadev. In sicer sklepi na področju alternativnih sankcij in sklepi s področja zaščite pravic žrtev kaznivih dejanj. Oboji sklepi so bili sprejeti soglasno na delovnih skupinah in Coreperju tudi Slovenija jih podpira. Sklepi v zvezi z izvajanjem ali pa uvajanjem alternativnih sankcij so sklepi, kjer je posebej izpostavljena reintegracija in resocializacija, pomen le-te in pa tisto, kar je bilo za Slovenijo tudi izredno pomembno to, da se posebej izpostavi pomen financiranja in uporabe evropskih sredstev za razvoj tega področja. Kar se tiče pa sklepov v zvezi z zaščito pravic žrtev kaznivih dejanj gre pa za sklepe, ki posebej poudarjajo pomen sodelovanje vseh deležnikov na nacionalni ravni in pa tudi čezmejnega sodelovanja ter seveda tudi uporabo ustreznih odškodninskih določb ter pa, kar je za Slovenijo tudi zelo pomembno tudi uporabo in zagotovitev evropskih finančnih sredstev s strani Evropske komisije.

Pri tem delu razprava ni predvidena. Razpravo je finsko predsedstvo in izmenjavo mnenj je predvidelo na točki v zvezi z okolijsko kriminaliteto. Tukaj bo finsko predsedstvo predstavilo končno poročilo osmega kroga vzajemnega ocenjevanja. Povzetek, ki ga je finsko predsedstvo predstavilo ne naslavlja vsako posamezno stanje v posamezni državi članici temveč nekako dela presek stanja na celotnem področju Evropske unije. Fokus tega vprašalnika in tega ocenjevanja je bil vidik nezakonite proizvodnje in pa ravnanja z nevarnimi materiali ter nezakonite trgovine z odpadki. Dejstvo je, da rok za odziv na to ocenjevanje še ni zaključen. Mi skupaj s kolegi tudi na policiji in Ministrstvu za notranje zadeve še pripravljamo odziv Slovenije. To bo posebej izpostavila ministrica v svojem izvajanju. Posebej pa bomo izpostavili to dejstvo, da so na tem področju okolijske kriminalitete bili posredovani več vprašalnikov, da se dela več različnih poizvedovanj in da preden bi šli v kakršnekoli nove zakonodajne akte oziroma se zavezali v kateri smer bi se to področje razvijalo je potrebno proučiti vse te aktivnosti in jih zaključiti in narediti neki presek stanja, da se bo resnično videlo, v katero smer je potrebno razvijati to področje.

Finsko predsedstvo bo predstavilo tudi stanje oziroma podalo poročilo o napredku v zvezi s stanjem na področju e-dokazov. Tukaj bo predvsem Evropska komisija predstavila stanje v zvezi s pogajanji o sporazumu med EU in ZDA o čezmejnem dostopu do e-dokazov ter pogajanja za drugi dodatni protokol k Budimpeštanski konvenciji. To je točka, ki jo pravzaprav imamo sedaj že na vsakem svetu, kajti gre za pogajanja, ki jih vodi Evropska komisija. Pod točko razno bodo predstavljeni zaključki iz konferenc, ki jih je izvedlo finsko predsedstvo ter pa seveda Hrvaška bo predstavila svoje prioritete. Mogoče preden zaključim še to, da se bo ministrica ob robu sestala s kolegi iz tria torej iz portugalsko in nemško ministrico.

Hvala.