Hvala lepa. Lep dober večer vsem skupaj.

Kot je v mesecu oktobru ministrica javno napovedala notranji nadzor nad delom Uprave za varno hrano, je bila s sklepom tudi imenovana. Ta sklep je označen kot »interno«, se pa seveda sklicuje pri izdaji ministrica na 18. člen Zakona o vladi, ki določa, da minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, daje politične usmeritve za delo ministrstva in organov v njegovi sestavi. Nadzoruje tudi njihovo delo, izdaja predpise ter druge akte s pristojnosti ministrstva in organov v njegovi sestavi ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis. Nadalje, ta sklep temelji tudi na 16., 23. in 24. členu Zakona o državni upravi, ki določajo relacije oziroma razmerja med ministrstvom in organom v sestavi ministrstev ter poročanju in nadzoru nad delom organa v sestavi.

Komisija je pri svojem delu presojala pravilnost vodenja inšpekcijskih postopkov in pravilnost obveščanja javnosti v obdobju od 1. maja 2019 do 6. 10. 2019. In pri tem upoštevala naslednje pravne akte. Kot prvo bi rada povedala, da je dodajanje sulfitov, torej govorimo o E220 do E228, kot aditiv prepovedan. Se pravi, ni dovoljen v proizvodnji mesnih pripravkov in prav tako so določeni kot alergeni v skupini alergenov. Gre za evropsko uredbo številka 1169/2011. Nadalje, 5. člen uredbe številka 1333/2008 o aditivih za živila navaja, da nihče ne sme dajati v promet aditiva za živilo ali kakršno koli živilo, ki vsebuje tak aditiv, če uporaba tega aditiva za živilo ni v skladu s to uredbo. Nadalje gre seveda še potem za druge evropske predpise 178/2002, ki tudi določa, da živila, ki niso varna ne smejo biti v prometu tudi določa kdaj se šteje, da niso varna. Potem uredbo 882/2004, ki je nekakšen postopkovnih in dopolnilni akt k tej 178/2002 in določa kako je treba postopati v primeru kadar se ugotovi, da živilo ni varno je pa v prometu. Ugotovljene nepravilnosti, ki jih je komisija zaznala pri obravnavi so kot najprej nepravočasno in neustrezno obveščanje javnosti in ministrice same. Dejstvo je, da je ministrica izvedela za pojav tega živila v prometu šele 7. oktobra, če je prav so se inšpekcijski postopki odvijali 6.6. in potem še skozi celotno poletje, da ne rečem, da so bili sproženi prepozno in kot tako seveda je samo reagiranje uprave v tem smislu neustrezno prepočasno. Zaradi tega je bil izrečen popravljalni ukrep takojšnjega in rednega in pravočasnega obveščanja predstojnika organa v sestavi o vseh pomembnejših zadevah s pristojnosti uprave v skladu s 24. členom Zakona o državni upravi, ki sem ga omenila. Nobeden podatek namreč v organu v sestavi ni tako zaupen, da ministrica ne bi imela dostopa do njega. Prav tako komuniciranje z mediji ni bilo ustrezno, bilo je napačno in zavajajoče. Glede vprašanja kako ravnati z mesnimi pripravki, ki so jih potrošniki že kupili so bili v roku uporabe in so jih morebiti zamrznili za kasnejšo uporabo, kar ni seveda neobičajna praksa potrošnikov pri uporabi mesnih pripravkov in zato je iz tega naslova sledil popravljalni ukrep takojšnjega in rednega pravočasnega obveščanja javnosti s strani uprave. Uprava je v zvezi s tem sporočala potrošnikom, da zamrzovanje mesnih pripravkov ni običajna praksa shranjevanja na sploh. Glede na to, da so pa bili vseeno v inšpekcijskih postopkih najdenih pozitivni vzorci v prometu še konec avgusta pa v mesecu septembru in da so lahko določen del potrošnikov te proizvode zamrznili in se ti lahko po priporočilih živilske stroke zamrzujejo tri do štiri mesece je seveda bilo to obveščanje uprave neustrezno zavajajoče. Sicer bi bilo na sami označbi živila navedeno, da niso primerni za ponovno zamrzovanje. Iz tega naslova je tudi seveda sledil popravljalni ukrep, da mora uprava, zaradi tega dejstva, da je to živilo še vedno lahko pri potrošnikih v zamrzovalnikih obvestiti potrošnike, javnost, da naj takšno živilo zavržejo. Ta sklep je bil realiziran 4. 12. 2019 to je uprava že storila.

Nadalje prehajam na četrto ugotovljeno nepravilnost in sicer, da uprava ne rešuje prejetih prijav, ki so prispele s strani potrošnikov glede na njihovo prioriteto tveganja za zdravje ljudi. Postopki, ki so se v tem primeru na podlagi prijav potrošnikov državljanov odvili v inšpekciji za varno hrano veterinarstva in varstva rastlin so absolutno predolgo trajali. Bili so zelo zelo dolgotrajni in seveda kot taki škodljivi. Iz tega naslova je sledil popravljalni ukrep priprave internega navodila, ki bi določilo postopek obravnave prijav glede na prioritete se pravi vključno s kriteriji za prioritetno reševanje glede na tveganje za zdravje ljudi. Zavedamo se, da lahko pristane na pisalni mizi nekega inšpektorja, teoretično 2, 3 prijave, ki vse vplivajo na zdravje ljudi in zaradi tega je treba narediti triažo in se po prioritetah in po kriterijih, ki so vnaprej izdelani, odločiti, kateri prijavi inšpektor da takšno pomembnost, da jo najprej vzame v reševanje in, seveda, takšen interni akt bo uprava pripravila do 31. januarja 2020.

Peta nepravilnost, ki jo je komisija ugotovila je, da uradni veterinarji in inšpektorji niso bili poenoteni pri vodenju inšpekcijskih postopkov, kakor tudi ne pri vodenju prekrškovnih postopkov in da so pri ukrepanju glede na vrsto kršitve, ter stopnjo tveganja v skladu z zakonodajo, odločali različno. Komisija, ki je pregledala dokumentacijo, se je seznanila z vso, bi rekla, z vso dokumentacijo, ki se je nanašala na vzorčenje na oglede na kraju samem, pri nosilcih živilske dejavnosti in ugotovila pravzaprav različen pristop med inšpektorji pri vodenju inšpekcijskih postopkov in tudi uporabe različnih načinov dokumentov, v zvezi s tem in zaradi tega je sledil popravljalni ukrep, ki se je naložil upravi, da mora skrbeti za poenoteno izvajanje inšpekcijskega nadzora, za izdelavo ustreznih navodil in usposabljanj. Navodila in tolmačenje zakonodaje mora biti neposredno in stalno dostopno inšpektorjem oziroma uradnim veterinarjem. Nedopustno je namreč, da se ob enakovrstnih ugotovitvah kršitev, ob istih pravnih podlagah, izrekajo različni ukrepi, kar so se v teh primerih.

Šesta nepravilnost, ki se je ugotovila, se je nanašala na obveščanje in komuniciranje javnosti in sicer, ugotovilo se je, da ni potekalo v skladu s protokolom komuniciranja in obveščanja o tveganjih v Republiki Sloveniji, na območju zagotavljanja varne hrane in krme. Gre za dokument, ki je objavljen na spletni strani uprave, iz meseca avgusta 2014. Dokument je nastal kot posledica revizije Računskega sodišča, v sodelovanju skupaj z Ministrstvom za zdravje in je kot tak, iz leta 2014. Se pravi, v bistvu je nekaj let star in ni bil uporabljen pri komuniciranju s tovrstnim tveganjem. Zakaj ga uprava ni uporabila, nismo dobili pojasnila, dejstvo pa je da, če je ocenila, da ga je treba posodobit, nadgradit, da je pač to potrebno storit ali pa ga je potrebno spoštovat takega kot je in zato je bil naložen popravljalni ukrep, da mora uprava poskrbet za takojšnje izvajanje in posodobitev protokola komuniciranja in obveščanja o tveganjih v Republiki Sloveniji, skupaj z Ministrstvom za zdravje, na področju zagotavljanja varne hrane in krme do 31. 12. 2019.

Sedma ugotovitev nepravilnosti se je nanašala na vodenje in usmerjanje uradnega inšpekcijskega nadzora in sicer, da pač ni bilo v skladu z veljavno evropsko in nacionalno živilsko zakonodajo, saj navodilo, ki je bilo izdano v zvezi s tem, napotuje inšpektorju pri ukrepanju le na prepoved prometa in uničenje, ne pa tudi k odpoklicu, kot ga določa 54. člen Uredbe 882/2004. Dejstvo je, da je bilo s strani uprave izdano navodilo za vodenje posebnega inšpekcijskega nadzora, 12. 9. 2019, torej že v jesenskem času in da je bilo oprto na 54. člen 882/2004, torej, na uporabo celotne določbe, torej, tudi k odpoklicu, čeprav se je usmeritev inšpektorjev nanašala le na prepoved prometa in na uničenje.

Iz tega je sledil popravljalni ukrep, da mora uprava pri pripravi navodil za izvajanje posebnih nadzorov nad varnostjo živil vključiti vse ukrepe in izkoristiti vse možnosti, ki jih daje na razpolago 54. člen uredbe 882, torej vključno tudi z odpoklicem. To mora seveda upoštevati ob vsakokratni izdaji navodil o posebnem nadzoru.

Osma nepravilnost se je nanašala na delo inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, skupaj z nosilcem živilske dejavnosti, namreč nista izvedla odpoklica /nerazumljivo/ sistemom. Gre za hitri sistem obveščanja … sistem for feet and footr glede nevarnih živil, ki so vsebovali nedovoljen aditiv alergen, kar je v neskladju z veljavno zakonodajo, torej gre za 19. člen 178/2002 in internimi navodili uprave, ki se nanašajo na ras in soš šele v fazi delovnega gradiva. Dejstvo je, da je bila uprava že junija meseca obveščena s strani laboratorija o nevarnem, o pozitivnem izvidu nevarnega živila in da je bila o tem obveščena ras skupina. Ta bi to morala objaviti, pa tega ni. Ko smo prejeli protokol o delovanju te skupine, se pravi gre za postopkovnik kako se v teh primerih obveščanje naredi, smo ugotovili, da je šele v fazi delovnega gradiva. In zaradi tega se je ta popravljalni ukrep nanašal na to, da je treba do 15. 12. protokol o delovanju prave v ras sistemu dokončno narediti, podpisati in objaviti.

Deveta nepravilnost se nanaša na presojo delo notranjih organizacijskih enot uprave na področju, ki je predmet nadzora te komisije, kar je neskladno s šestim odstavkom 4. člena uredbe 882/2004, ki določa, da mora pristojni organ izvajati notranje revizije in ob upoštevanju rezultatov sprejeti ustrezne ukrepe. Torej, v upravi bi se moral sprožiti notranji mehanizem notranjih kontrol v primeru ko začne iti narobe. In bi se morale narediti presoje nad delom uradnih veterinarjev in inšpektorjev, ki so bili v postopkih prejeli pozitiven izvid. Potem delovanje ras skupine, direktorjev območnega urada, direktorice inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in izdelati pisno poročilo o notranji presoji. Torej, notranja presoja bi morala biti narejena na lokalni in centralni ravni, njihovem delovanju do 1. februarja leta 2020. Komisija je za vse te nepravilnosti od številka 1 do 9 pripravila poročilo za ministrico, na osnovi katerega je ministrica izrekla popravljalne ukrepe, jih tudi vročila namestniku direktorja in pričakuje se, da bo o poteku izvajanja popravljalnih ukrepov predstojnik redno posredoval pisna poročila ministrici na kolegijih. Končno poročilo o izvedenih ukrepih pa mora predstojnik organa v sestavi ministrici posredovati do 28. 2. 2020.