Torej, spoštovani, pričenjam 13. redno sejo Odbora kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pozdravljam vse vabljene in ostale prisotne.

Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednje članice in člani odbora. Torej opravičil se je kolega Boštjan Koražija.

Na seji kot nadomestne članice in člani s pooblastili sodelujejo: kolegico Ivo Dimic bo nadomestila kolegica Tadeja Šuštar, ki jo lepo pozdravljam na današnji seji; kolega Tomaža Lisca bo nadomestil kolega mag. Branko Grims, ki ga prav tako lepo pozdravljam na današnji seji.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S sklicem seje 22. novembra 2019 ste prejeli naslednji dnevni red. Prva točka: aktualni dogodki v zvezi z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter ureditev institucionalnega varstva potrošnikov na področju varne hrane. Druga točka: pobude in vprašanja članov odbora. Torej, ker včeraj do 12. ure nisem prejel predloga za razširitev dnevnega reda oziroma za umik točke, je določen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem te seje.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE AKTUALNI DOGODKI V ZVEZI Z UPRAVO ZA VARNO, VETERINARSTVO IN VARSTVO RASTLIN TER UREDITEV INSTITUCIONALNEGA VARSTVA POTROŠNIKOV NA PODROČJU VARNE HRANE.

K obravnavi te točke sem vabil: Marjana Šarca, predsednika vlade, ki se je opravičil; dr. Aleksandro Pivec, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je opravičeno odsotna; Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z nami je dr. Jože Podgoršek, državni sekretar, dr. Bojan Pahor, generalni direktor, mag. Saša Dragan Milanović, glavna inšpektorica. Potem sem vabil Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; Veterinarsko zbornico Slovenije; Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije; Sindikat kmetov Slovenije; Zvezo potrošnikov Slovenije; Igorja Hrovatiča, varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano in profesor dr. Janeza Hribarja, predsednika Sveta za varno hrano.

S sklicem te seje ste prejeli v prvi fazi časopisne članke v zvezi z dogajanjem na področju varne hrane. Naknadno, 26. novembra 2019 ste pa na e-klop prejeli še, torej končno poročilo delovne skupine Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o pregledu ureditve in organiziranosti sistema za varne hrane v Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Torej, preden bom dal besedo državnemu sekretarju pa dovolite, da obrazložim razloge zaradi katerih sem se kot predsednik odbora ocenil, da je nujno to točko uvrstiti na dnevni red današnje seje.

Torej, v zadnjem času smo bili preko različnih medijev obveščeni o nekaterih nepoštenih praksah na področju varne hrane, ki bi lahko ogrozile zdravje potrošnikov. Vsekakor pa so ti dogodki omajali zaupanje potrošnikov v delo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter druge inštitucije, ki so zadolžene, da skrbijo za to, da jemo zdravo in neoporečno hrano. Govorim o aferi z žveplanim mletim meso in o aferi z medom, to sta zadnja dva primera, ki sta najbolj odmevala v javnosti. Po vsej verjetnosti je teh zadev še več. Kot vemo, Slovenija je v tem trenutku ujetnik cenene hrane, uvoza cenene hrane. Ne samo hrane, tudi ostalih kmetijskih pridelkov in tako naprej. Mimo vseh teh medijskih dogodkov sem čisto naključno dobil še nekaj takih slik recimo kot je ta, tu si lahko pogledate približno pakirane čevapčiče dveh različnih barv, torej po vsej verjetnosti so eni bili žveplani, drugi niso, zato so eni naravno oksidirali, drugi niso naravno oksidirali.

Torej, teh zadev imamo kar nekaj in jaz mislim, da se o tem vsem poraja vprašanje ali je pri nas torej zagotovljen sistem varne hrane, za kar je predpogoj dobro delujoči sistem za kontinuirano izvajanje ocen tveganja, obvladovanja tveganj ter komuniciranja s potrošniki v zvezi s temi tveganji.

Preko medijev smo bili obveščeni tudi o tem, da od prvega junija letos obveščanje javnosti o varni hrani izvaja piar služba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ne več Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V zvezi s tem se mi zastavlja, kot predsedniku, vprašanje ali je takšna odločitev v prid učinkoviti in hitrejši obveščenosti javnost, ali pa bo ta sprememba povzročila še večjo zmedo na področju varne hrane.

Po aferi z mletim mesom je ministrica sprejela torej dve odločitvi. Prva točka, odredila je notranji nadzor nad postopki, ukrepi in komunikacijo uprave za varno hrano ter obveščanje javnosti o aferi z mletim mesom. Zanimivo pri tem je, da ni mogoče izvedeti kdo so člani komisije za notranji nadzor na Upravi za varno hrano. Znano je le to, da na komisiji ne sodelujeta niti direktor uprave dr. Posedi, niti glavna inšpektorica gospa Bizjakova, ki nista niti seznanjena z delom komisije. Na današnji seji bi želel odgovore na vprašanje kakšen je torej namen tega nadzora. Ali so že znani rezultati notranjega nadzora na upravi? Druga točka, ministrica je izdala sklep o ustanovitvi delovne skupine za pregled ureditve in organiziranosti sistema varne hrane na upravi za varno hrano, ki naj bi pripravila predloge za njeno izboljšavo. Kot nam je znano, v tej delovni skupini ni strokovnjakov z vseh področij uprave, vključno torej z veterinarsko inšpekcijo.

Kot je razvidno iz poročila delovne skupine, ta predlaga torej delitev uprave na tri dele: veterinarski del, varno hrano in fitosanitarni del. Kolikor smo seznanjeni, del stroke takšni delitvi nasprotuje in meni, da je inšpekcija Uprave za varno hrano učinkovita in da deluje dobro, na kar kaže tudi pozitivna ocena njenega dela s strani inšpekcije Evropske komisije, računskega sodišča in številnih inšpekcij tretjih držav. Na to je v svojem ločenem mnenju k poročilu delovne skupine opozorila tudi Polona Cankar, vodja Službe za splošne zadeve v Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in vodja pravnega dela revidiranja, v katerem je izpostavila, da bi razdelitev uprave na tri dele pomenila izstop iz dosedanjega okvira, kar je bila tudi drugačna usmeritev glede na dejstvo, da se začne 14. decembra 2019 uporabljati uredba Evropske unije 625/2017, ki je združila in enotno predpisala način nadzora. Zakonodaja zahteva torej večletni plan dela za vsa področja in enotno poročanje o izvedenem nadzoru. Nadzor po novem je Evropska unija zastavila na način kot je vzpostavljen na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, čemur sledijo tudi ostale države članice Evropske unije. Opozarja tudi, da je za povečanje učinkovitosti dela treba zagotoviti kadre, seveda sredstva in resurse za posodobitev informacijske podpore.

Opozoril bi še na eno zanimivih ugotovitev delovne skupine, ki ocenjuje, da je pri zagotavljanju dodatnih kadrovskih potreb na terenu treba iskati rešitve tudi na način, da se določen del nalog nadzora prenese na zunanje izvajalce, pri čemer je ključno pri takšnem prenosu nalog, da se prepreči torej konflikt interesov med izvajalci in uporabniki njihovih storitev torej uradni nadzor recimo primera v klavnicah. V razpravi bom torej prosil predstavnike ministrstva, da podrobneje obrazložijo torej navedeni predlog. Zanimivo je tudi, da delovna skupina v poročilu navaja, da se je v okviru razprav pokazalo, da bi določene vsebine zahtevale posebno obravnavo, ki presega delo te skupine, zato delovna skupina predlaga ustanovitev posebne ekspertne skupine, ki bi proučila organiziranost in pristojnosti ter delokroge posameznih organizacijskih enot Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in uprave v odnosu do hrane in živilsko predelovalne industrije predvsem na področju kakovosti in označevanja živil. Toliko torej za uvod.

Predlagam, da se razprava osredotoči predvsem torej na ti dve vprašanji. Prvič: »Ali v Sloveniji jemo neoporečno hrano?« Drugič: »Ali je reorganizacija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin nujna in potrebna in kakšne izboljšave je mogoče pričakovati v imenu te reorganizacije?« Sedaj bom s tem nekakim uvodom v današnjo sejo pač prosim vse prisotne tudi kolegice in kolege, da bi se fokusirali, usmerili saj gre za široko področje torej v te dve točki. Torej kot na začetku seje bom dal besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetu Podgoršku.

Državni sekretar, izvolite.

Preden začnete bi pa prosil samo še za nekaj. Imam eno pooblastilo kolega Gregorja Židana bo nadomestil mag. Dušan Verbič, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji. Tukaj imam še eno pooblastilo kolega poslanca Franca Kramarja bo nadomestil kolega Marko Bandelli, ki ga prav tako lepo pozdravljam na današnji seji.

Dr. Podgoršek, izvolite, beseda je vaša.