Spoštovani, predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci! Uvodni nagovor predlagatelja je bil kar obsežen, tako da se opravičujem vnaprej, tudi sam bom mogoče malo daljši v uvodnem nagovoru. Verjamem, da bo marsikaj, bom rekel, iz tega konteksta lahko pojasnil že v uvodnem nagovoru. Vse ostalo pa z veseljem tudi v nadaljevanju. Rad bi pa povedal, da se bomo sfokusirali predvsem na temo dnevnega reda, to je pomanjkanje kadra v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah, da ne bi širili potem na vse ostale zadeve.

Poslanstvo zdravstvene nege je obravnava človeka zdravega ali bolnega. Zdravstvena nega vključuje promocijo zdravja, preprečevanje bolezni ter skrb za bolne, invalidne in umirajoče ljudi. Zato stroka zdravstvene nege oziroma zaposlenih v zdravstveni negi predstavljajo pomemben element sistema zdravstvenega varstva. Zdravstvena nega je sestavni del zdravstvenega varstva in vključuje promocijo zdravja, preprečevanje bolezni ter skrb za bolne, invalidne in umirajoče ljudi.

Delo zaposlenih na področju zdravstvene nege, torej bolničarjev, negovalcev, tehnikov zdravstvene nege in diplomiranih medicinskih sester je izjemnega pomena in pomembno vpliva na izide zdravstvene obravnave in kakovost življenja pacienta oziroma uporabnikov.

Ko govorimo o manjku kadra, je v prvi vrsti ključno, da podatke zbiramo, interpretiramo na enak način, da so izvajalci z uporabo metodologije ustrezno usposobljeni in da je nad kategorizacijo izveden tudi ustrezen nadzor. V medijih so se v zadnjem času oziroma v obdobju pojavile različne interpretacije manjka kadra v zdravstveni negi. Nekatere interpretacije manjka kadra se nanašajo na predloge kadrovskih normativov, ki so jih pripravili različni deležniki. Za potrebe revizijskih kadrovskih normativov so bile na Ministrstvu za zdravje ustanovljene za področje zdravstvene nege tri delovne podskupine, ki z delom še niso zaključile, saj še pridobivamo določene podatke, ki jih potrebujemo za čimbolj objektivne odločitve.

Nekatere navedbe manjka kadra v bolnišnicah se naslavljajo na podatke pridobljene s slovensko kategorizacijo zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege, po katerih naj bi v letu 2017 v specialnih bolnišnicah manjkalo od 3,58 do 43,18 %, v splošnih bolnišnicah pa od 9,35 do 54,09 % zdravstveno negovalnega kadra. Kot omenjeno predhodno velika variabilnost podatkov poraja dvom v ustreznost kategorizacije in posledično prikaza manjka kadra, zlasti upoštevajoč podatke, s katerimi razpolaga ministrstvo, ki kažejo, da je delež zaposlenih v zdravstveni negi v skupini primerljivih bolnišnic primerljiv in je predstavljal od 40,99 do 45,11 % vseh zaposlenih v bolnišnicah. Ob navedenem je, kot že omenjeno, potrebno upoštevati, da metodologija izračuna potrebnega kadra v bolnišnici, ki izhaja iz slovenske kategorizacije zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege temelji na upoštevanju korekcijskega faktorja, ki je izračunan na podlagi delovne obveznosti zaposlenega v enem letu, števila priznanih prostih delovnih dni v Republiki Sloveniji in povprečnega števila dni plačane odsotnosti zaradi letnih dopustov, bolniške odsotnosti do 30 dni in drugih odsotnosti, ki izhajajo iz pravic zaposlenega iz delovnega razmerja, pri čemer v prikaz šteje zgolj delo, ki ga izvajalec opravi samo na bolnišničnih oddelkih in ne v specialistični ambulantni dejavnosti in diagnostičnih enotah, kar pri posameznem izvajalcu lahko pomeni prikaz pomembno manj kadra kakor ga pri izvajalcu dejansko zaposlenega.

Izpostavili bi tudi, da je iz podatkov, s katerimi razpolaga Ministrstvo za zdravje razvidno, da v skupini primerljivih bolnišnic število primerov na zaposlene v zdravstveni negi varira od 58,95 do 74,85 primerov na zaposlenega v zdravstveni negi, zato stanje v slovenskih bolnišnicah ne gre posploševati, ampak bi bilo potrebno vsak primer pregledati individualno.

V povezavi z vsem navedenim bi želeli še enkrat poudariti, da je bila poleg delovnih podskupin za področje revizije kadrovskih normativov v zdravstveni negi, na Ministrstvu za zdravje ustanovljena tudi delovna skupina, ki pripravlja projekt racionalnejše organiziranosti javne zdravstvene mreže. Cilj projekta je pripraviti analizo stanja na področju kadra v zdravstvu, kar bo predstavljalo podlago za bodoče načrtovanje kadrovskih virov v zdravstvu.

Ko se poskušamo na nekem področju umestiti oziroma pridobiti informacijo kje smo, pa tudi kam se moramo usmeriti, pogledamo tudi statistike drugih držav. Za področje zdravstvene nege lahko vidimo, da je Slovenija po kar nekaj kazalnikih nad povprečjem držav članic OECD. Če izpostavim nekatere; v Sloveniji imamo na 1000 prebivalcev 9,9 zaposlenih v zdravstveni negi. Povprečje držav OECD je 8,8, pri čemer velja izpostaviti, da smo še v letu 2000 imeli v Sloveniji zgolj 6,9 zaposlenih v zdravstveni negi na 1000 prebivalcev. Nadalje, v Sloveniji imamo z zaposlenimi v zdravstveni negi in zdravniki 3,1, povprečje v državah OECD je 2,8. V Sloveniji imamo na 1000 prebivalcev 75,04 diplomantov zdravstvene nege, povprečje OECD je 44,3.

Tudi nacionalni podatki kažejo, da se je število zaposlenih v zdravstveni negi v zadnjem desetletju povečalo. V letu 2008 smo v Sloveniji imeli zaposlenih 12.396 tehnikov zdravstvene nege, v letu 2018 pa 14.126. V letu 2008 smo v Sloveniji imeli zaposlenih 4.289 diplomiranih medicinskih sester, v letu 2018 pa 7.231. Povečalo se je tudi število zaposlenih v bolnišnicah. V letu 2008 je bilo v bolnišnicah zaposlenih 6.186 tehnikov zdravstvene nege, v letu 2018 pa 6.689. Prav tako se je povečalo število diplomiranih medicinskih sester. V letu 2008 jih je bilo v bolnišnicah zaposlenih 2.343, v letu 2018 pa 4.153. Res je, da se je povprečna ležalna doba v bolnišnicah skrajšala, saj je bila v letu 2000 8,6 dni, v letu 2017 pa 7 dni, vendar se nam je zmanjšalo tudi število postelj v bolnišnicah, saj je bilo teh v letu 2000 5,4 na 1000 prebivalcev, v letu 2017 pa 4,5. Zmanjšal se je delež zasedenosti postelj iz 70,6 % v letu 2000 na 69,5 % v letu 2017, pri čemer se je, če pogledamo povprečje držav OECD iz 74,9 v letu 2000 povečal na 75,2 v letu 2017.

Podatki, s katerimi razpolaga ministrstvo, tudi kažejo, da ko primerjamo produktivnost primerljivih bolnišnic v hospitalni dejavnosti lahko ugotovimo, da je bilo število primerov na zaposlene v zdravstveni negi v letu 2018 najnižje v Splošni bolnišnici Celje 58,95 in najvišji v Splošni bolnišnici Jesenice 74,85, s čimer verjamemo, da je povezava tudi različna obremenjenost zaposlenih v zdravstveni negi in podatkov ne gre posploševati.

Omeniti velja, da je bil v decembru 2018 sklenjen stavkovni sporazum sindikatov z Vlado Republike Slovenije ter posledično aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi. V plačni skupini E3 so se delovna mesta in nazivi na področju zdravstva in socialnega varstva uvrstila v višje plačne razrede. S tem je bilo delovno mesto srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji 3 uvrščeno dva plačna razreda višje in delovno mesto diplomirane medicinske sestre v intenzivni terapiji 3 pa tri plačne razrede višje.

Dodatno breme v zdravstvenem sistemu so prinesli omenjeni procesi zaposlovanja kadrov v času veljavnosti Zakona o uravnoteženju javnih financ, kar se je med drugim izrazilo v zmanjšanem dotoku mlajše delovne sile, zgodnejšem upokojevanju izkušenega kadra in omejevanju zaposlovanja. Vse to pa je docela spremenilo predhodno oblikovano kadrovsko in starostno strukturo zaposlenih. Dejstvo je tudi, da se delovna sila v zdravstveni negi, tako kot prebivalstvo na splošno, v Sloveniji in svetu stara. Zavedamo se, da staranje delovne sile v zdravstveni negi v delovno intenzivni panogi z izmenskim delom, delom ob vikendih in praznikih, predstavlja specifičen izziv za delodajalce. 23 % zaposlenih v zdravstvenih negi je starih 55 let ali več, torej v kategoriji starejših delavcev, ki skladno s predpisi uživajo posebno varstvo.

Tudi če gledamo podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje za kategorija starejših od 50 let, lahko ugotovimo, da je bilo v letu 2008 14 % zaposlenih v zdravstveni negi starih 50 ali več let. V letu 2018 pa jih je bilo že 32 %.

Prezreti ne gre tudi dejstva, da v Sloveniji ženske predstavljajo kar 85 % zaposlenih v zdravstveni negi. S tem so povezane tudi pogostejše odsotnosti zaradi materinstva. Pa vendar na drugi strani so to socialne pravice, ki izhajajo iz naše zakonodaje in katerih namen je ščititi zaposlene in njihove družine.

Pogosto se kot razlog za fluktuacijo kadra iz bolnišnic navaja ustanovitev referenčnih ambulant in odliv diplomiranih medicinskih sester iz sekundarne in terciarne ravni zdravstvene dejavnosti na primar ter migracije kadra v tujino med delodajalci in iz poklica. Referenčna ambulanta družinske medicine je ambulanta družinske medicine z razširjenim timom zdravstvenega osebja. Poleg zdravnika in tehnika zdravstvene nege paciente spremlja tudi diplomirana medicinska sestra, ki skrbi za vodenje urejenih kroničnih bolnikov in za izvajanje sistematičnega preventivnega presejanja in obravnave opredeljenih oseb. Uvedbo referenčnih ambulant je podiralo tudi dejstvo prenosa številnih zdravstvenih obravnav s sekundarne na primarno raven zdravstvene dejavnost, porast števila pacientov s kroničnimi boleznimi, izvajanje preventivnih programov ter spremenjena demografija in posledično potreba po prenosu določenih aktivnosti, ki jih je opravljal zdravnik, na diplomirano medicinsko sestro.

Danes imamo v Sloveniji 877 ambulant družinske medicine, ki delujejo po novem standardu, v katerih je zaposlena diplomirana medicinska sestra za polovični delovni čas. Skupaj je v ambulantah družinske medicine, ki delujejo po novem standardu, tako zaposlenih 535 medicinskih sester.

Glede migracij zdravstvenega kadra v tujino, pa tudi med delodajalci in iz poklica v Sloveniji verodostojnih podatkov žal nimamo. S podobnimi izzivi se soočajo tudi druge države Evropske unije. Eden izmed pokazateljev migracij bi lahko bila potrdila o dobrem imenu, ki jih izdajata Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije in Zdravniška zbornica Slovenije. Gre za potrdila, ki jih v zaposlovanju zahteva večinoma tujih delodajalcev na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Izdaja potrdila o dobrem imenu pa še ne pomeni nujno, da bo oseba v tujino tudi odšla, saj zanje zaprošajo tudi zaposleni, ki že delajo v tujini ali pa se jih potrebuje za namen sodelovanja v mednarodnih izobraževalnih dogodkih. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije je v letu 2016 izdala 158 potrdil o dobrem imenu, leta 2017 189, leta 2018 218 in v letu 2019 do 10. oktobra 154 potrdil. Večinoma potrdil je bila izdana tehnikom zdravstvene nege.

Strinjamo se, da z odlivom kadra v tujino, država izgublja kakovostno delovno silo, ki se je večinoma izobrazila iz javnih sredstev. Kljub temu nas veselijo novice, da je delo v Sloveniji za zdravstvene delavce še vedno izziv in da zdravstveni delavci v Sloveniji dosegajo izjemne rezultate, o čemer pričajo tudi nagrade na področju medicine in zdravstvene nege. Na drugi strani s tujine prihajajo opozorila, da so kadri v zdravstveni negi ne glede na direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij zaposleni na delovnih mestih nižje zahtevnosti in da se za delo v tujini največkrat odločajo zdravstveni delavci, ki živijo meji in dnevno migrirajo na delo, živijo in koristijo socialne pravice pa v Sloveniji.

Omeniti velja tudi, da je določena stopnja fluktuacije kadra normalen pojav. Človeško je, da zaposleni iščemo delovna okolja, ki nam bodo omogočala razvoj, izobraževanje, boljše razmerje med delovnim in prostim časom in primerno finančno nagrajevanje. Pri tem ne gre pozabiti, da med najpogostejše vzroke za fluktuacijo kadra spadajo slabi medosebni odnosi med zaposlenimi, slabi delovni pogoji, nezadovoljstvo zaposlenih in neustrezno razporejanje kadra glede na poklicne kompetence.

Nujen korak na poti urejanja razmer je bila tudi implementacija 38. člena prehodnih in končnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti. Verjamemo, da je implementacija v marsikatero okolje prinesla nemalo izzivov, vendar hkrati tudi priložnost reorganizacije procesov za ureditev razmer, postavitev okvirja znotraj katerega zaposleni svoje delo opravljajo skladno z osvojenimi poklicnimi kompetencami. Zdravstveni delavec za svoje delo prevzema polno, etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost, dosedanja sodna praksa pa je preseganje kompetenc prepoznala kot hujšo kršitev delovnih obveznosti.

Ob vsem navedenem ne gre prezreti vlogo managementa posamezne organizacije. Verjamemo, da ustrezno vodenje zdravstvenih delavcev, ki v bolnišnicah opravljajo tako fizično, intelektualno in psihično naporno delo, predstavlja danes glavni izziv managementa bolnišnic. Jasno definiranje delovnih procesov in poznavanje efektivne porabe časa za posamezne aktivnosti združeno z oceno stopnje zahtevnosti dela, omogoča dobro organizacijo dela, pa tudi prepoznavanje ozkih grl. Vse to je učinkovita podlaga za ustrezno prerazporejanje zaposlenih in s tem tudi zmanjševanje prekomernih obremenitev zaposlenih in zmanjšanje nadurnega dela. Stimulativno delovno okolje, vpeljava dobrih praks, motiviranje zaposlenih za kakovostno, varno in stalno strokovno izpopolnjevanje predstavljajo temeljne vire za doseganje poslanstva bolnišnic, pri čemer se vloge in odgovornosti, ki jih mora odigrati strokovni in poslovni management bolnišnic.

Ne glede na dejstvo, da je naloga poslovodstva strokovnega vodstva in nosilcev posamezne vrste zdravstvene dejavnosti tudi zakonitost delovanja, organizacija posamezne vrste zdravstvene dejavnosti in vzpostavitve pogojev za strokovno, kakovostno in varno izvajanje storitev tako za pacienta kakor zaposlene, je Ministrstvo za zdravje na prejet dopis ene od slovenskih bolnišnic septembra 2019 ponudilo, da bo v primeru izraženega interesa zagotovilo kje bodo zaposleni v zdravstveni negi delo lahko opravljali v skladu z osvojenimi poklicnimi kompetencami. Bolnišnica ponujenega ni sprejela. Zato Ministrstvo za zdravje v povezavi s predlaganim sklepom, torej Odbor za zdravstvo predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje, da pripravi pregled manjkajočega zdravstvenega kadra ter načrt potreb specializacij za naslednjih 10 let, pojasnjujemo, da se je v Sloveniji pod okriljem službe Evropske komisije za podporo strukturnim reformam na pobudo Ministrstva za zdravje v sodelovanju z NIJZ oktobra 2017, ki je vodil projekt na slovenski strani, začel izvajati dvoletni projekt načrtovanja in opravljanja mreže javne zdravstvene službe; vidik kadrov. Projekt je financirala Evropska komisija, ki je za izvajanje tehnične pomoči izbrala neodvisni raziskovalno-konzultacijski institut iz Nemčije. Dvoletni projekt, ki se je zaključil oktobra 2019, je eden od strateških projektov v kontekstu strukturnih reform. V projekt so bili vključeni predstavniki vseh pomembnih deležnikov v zdravstvu: Zdravniška zbornica Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zbornica zdravstvene in babiške nege, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za šolstvo, izobraževanje in šport. Prav tako smo sodelovanje povabili tudi predstavnike organizacij in mrežo nevladnih organizacij. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so vzporedno s projektom že začeli s prvo fazo načrtovanja, to je vzpostavitev organizacij, ki bo omogočala kontinuiran potek procesov načrtovanja, ki bo trajen. Sam projekt pa je prispeval k zagotovitvi znanja, s katerim bo NIJZ definirane cilje s pomočjo orodij preoblikoval model, ki bo ustrezen načrtovanju in modeliranju mreže kadrov.

Trenutno se pilotno testiranje ustvarjenega modela izvaja za področje pediatrije. V fazi, ki bo sledila, pa bo NIJZ pregledal podatke vseh specialnosti in opravil analizo kadrovske pokritosti za zdravnike za vse specialnosti na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Enak postopek bo v nadaljevanju sledil z analizo kadrovske pokritosti s kadri na področju zdravstvene nege, prav tako na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Z namenom kontinuiranega procesa po izvedenem projektu pa je bila na ministrstvu tudi že ustanovljena delovna skupina, ki pripravlja projekt racionalnejše organiziranosti javne zdravstvene mreže. Cilj projekta je pripraviti analizo stanja na področju kadrov v zdravstvu, kar bo predstavljalo podlago za bodoče načrtovanje kadrovskih virov v zdravstvu.

V povezavi s predlaganim sklepom, da Odbor za zdravstvo predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje, da nemudoma pristopi k pripravi dolgoročne strategije razvoja zdravstvene in babiške nege v Sloveniji. Ministrstvo pojasnjuje, da je ministrstvo že sodelovalo pri pripravi strategije razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji za obdobje 2011-2020, kakor bo sodelovalo tudi pri pripravi strategije za naslednje obdobje. Ministrstvo je že seznanilo Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije, da je pripravljeno pristopiti k pripravi omenjene strategije na podlagi analize stanja zdravstvene nege in evalvacijskem poročilom za obdobje trenutne veljavnosti dokumenta. Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije smo predlagali, da nam posreduje analizo realizacije aktualne strategije, podatke trenutnega stanja in predloge, na podlagi katerega bo mogoče pripraviti tekst za nov strateški dokument. Pojasnjujemo tudi, da je bil tako strateški dokument kot tudi akcijski načrt pripravljen za desetletno obdobje. Sprejet pa je bil v letu 2011. Glede na navedeno je časovni okvir za revizijo strateškega dokumenta ali pripravo novega dokumenta do konca leta 2020.

V povezavi s tretjim predlaganim sklepom, da Odbor za zdravstvo predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje, da v roku treh mesecev pripravi javno zdravstveno mrežo in zakonodajo na področju vodenja javnih zdravstvenih zavodov, kot je bilo že uvodoma navedeno, ponovno pojasnjujemo, da je na ministrstvu že ustanovljena delovna skupina, ki pripravlja projekt racionalnejše organiziranosti zdravstvene mreže, kakor tudi že v teku priprava prepisa na področju upravljanja javnih zavodov.

V povezavi s predlaganim sklepom, da Odbor za zdravstvo predlaga Vladi Republike Slovenije, da prouči možnosti, da bo v prihodnjem študijskem letu razpisanih več vpisnih mest na obeh medicinskih fakultetah, v okviru pristojnosti Ministrstvo za zdravje pojasnjujemo, da je v letošnjem letu Ministrstvo za zdravje z namenom reševanja problematike pomanjkanja zdravnikov na obeh medicinskih fakultetah naslovilo predlog za povečanje števila vpisnih mest za študijski program medicina. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani je odgovorila, da ob sedanjih prostorskih in kadrovskih pogojih povečanja vpisa brez nižanja kakovosti študija ni zmožna izpeljati. Na to temo sta bila v letošnjem letu organizirana dva sestanka med predstavniki Ministrstva za zdravje, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in Ljubljana. Žal še ni prišlo do za vse sprejemljive skupne rešitve. Obe univerzi v okviru katerih delujeta medicinski fakulteti sta namreč pri pripravi razpisa in oblikovanju ponudbe vpisnih mest samostojni. Na zadnjem skupnem sestanku na Ministrstvu za zdravje 16. 10. 2019, ki je potekal ob prisotnosti ministra za izobraževanje, znanost in šport, so vsi udeleženci, vključno s predstavniki kliničnih okolij, podprli pobudo o večjem številu vpisnih mest na obeh medicinskih fakultetah oziroma približevanju števila razpisanih mest kot sta jih razpisala Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani pred letom 2011 in Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru pred leta 2011. Ministrstvo je pred kratkim obema medicinskima fakultetama poslalo prošnjo za informacijo glede odločitve o povišanju števila vpisnih mest. Njihov odgovor še pričakujemo. Izpostaviti velja tudi, da so univerze avtonomne tudi glede organizacije programov.

Zaključno bi želeli poudaril, da se ministrstvo zaveda svoje vloge in poslanstva, ki je vodenje zdravstvene politike v največji koristi vseh prebivalcev Slovenije, in sicer tako, da se zagotavlja dostopnost, učinkovitost, kakovost in varnost zdravstvene obravnave ter najvišjo stopnjo varovanja in krepitve zdravja. Prizadevamo si za univerzalen, solidaren in dostopen sistem zdravstvenega varstva, ki temelji na pravičnem financiranju in enaki obravnavi pacientov ne glede na njihove osebne okoliščine. Tej zavezi sledimo z vsemi aktivnostmi, ki jih na ministrstvu izvajamo.

Predsedujoči, hvala lepa.