Samo en stavek mi dovolite. skratka 34 uredb, tri odloke pravilnikov smo sprejeli, 63, 5 odredb in 3 podzakonske akte na našem ministrstvu in 3 podzakonske akte na upravi za varno hrano. Tako, da gre iz pristojnosti našega ministrstva generalno 6 podzakonskih aktov. Samo toliko, da vendarle imamo tudi to informacijo vsi skupaj.

Zdaj se pa res, bom poskušal pojasniti glede vsakega zakona. Z mano bodo tudi kolegi in kolegice, ki bodo verjetno v posameznem delu lahko še podrobneje kaj razložili.

Zakon o živinoreji. Zakon o živinoreji je bil obe dve leti, drži, v programu z namenom sprejema. In sicer glavni namen spremembe Zakona o živinoreji je bila sprememba, je bila implementacija uredbe št. 2016/1012 evropskega parlamenta. Govori o zootehniških in genealoških pogojih za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter njihov vstop v unijo ter o spremembi točno te uredbe. Skratka vsebino te uredbe smo mi prenesli kar v samostojno uredbo, nismo spreminjali Zakona o živinoreji. Zato ta zakon v bistvu res ni bil realiziran, vendar pa ključen del tega zakona – implementacija evropske uredbe – je bila pri nas implementirana z uredbo. Torej nismo v nasprotju z uredbo EU. Vsebina te uredbe o reji živali pa poleg teh splošnih določb govori tudi o priznavanju rejskih društev in rejskih podjetij, utrjevanju rejskih programov, širitev rejskih programov v druge države članice, pravice in obveznosti rejcev in rejskih organizacij, določitev pravil sprejema čistopasemskih plemenskih živali, struktura rodovniške knjige in pravila z vpis živali v rodovniško knjigo, lastna preskušanja in določitev genetske vrednosti. Govori o referenčnem središču EU, zootehniškem spričevalu, določitev pravil uradnega nadzora, določitev pristojnosti organov za izvajanje uredbe in nadzor, pravila glede tretjih držav, prenos pooblastil in pa še nekatere priloge, ampak to, kot sem že omenil, smo mi vnesli v samostojno uredb in implementacijo te uredbe EU smo praktično realizirali z uredbo.

Še en razlog je, zakaj praktično zaradi te uredbe, ki smo jo sprejeli in implementirali evropsko uredbo, praktično ni bila več nuja po sprejemu Zakona o živinoreji. Poleg tega smo lansko leto in tudi letos javni službi v živinoreji potrjevali še po starem modelu za obdobje petih let, kar pomeni, da se nam ravno tako ne mudi izvzeti te javne službe v živinoreji kot je načrtovano, da bi javne službe, vse javne službe v kmetijstvu prenesli v Zakon o kmetijstvu zaradi poenotenega samega izvajanja. Skratka in za to spremembo Zakona o živinoreji moramo narediti tudi spremembo Zakona o kmetijstvu. Torej v tem delu imamo sedaj za 4 do 5 let rešeno tudi izvajanje javnih služb v živinoreji. Zato ocenjujemo, da kar se tiče zakona o živinoreji s tem ne tvegamo neskladje z evropskimi dokumenti, ravno tako ne zamujamo glede samih izvajalcev rejskih programov glede javnih služb v živinoreji. Nov zakon, ki je bil vedno znova napisan kot v normativnem delu vlade, je tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali. Tukaj pa imamo še vedno zadrego, ker tega zakona še nismo sprejeli, in sicer v tem zakonu želimo na kratko seveda implementirati uredbo Evropske unije in pa urediti še nekatere druge zadeve kar se tiče hitrejšega čipiranja domačih psov še v leglu zaradi tega, da so psi vendarle v večjem delu čipirani. Potem se predvideva enkrat letni pregled domačih živali evidentiranih, predvideva se sprememba pri t.i. zapuščenih živalih, in sicer po prvotni dikciji tudi tisti, ki / nerazumljivo /2017 že na sprejem na vlado, je bilo predvideno, da naj bi občine zagotavljale financiranje v t.i. zavetiščih za domače živali do 45 dni. Zdaj, v zakonu, ki ga bomo v teh dneh pa vendarle pripravili do procedure nadaljnjega sprejema, predvidevamo tukaj krajši rok predvsem zaradi zahtev občin, da občinam ne nalagamo dodatnih bremen. Nekako je pravilo tudi v zdajšnjem obdobju, da občine skrbijo, plačujejo, financirajo za zapuščene domače živali, ki ni znanega lastnika, do 30 ni in tudi tukaj v tem zakonu smo temu prisluhnili. Potem se umika evtanazija, mislim, da v zakonu, domačih živali.

Ampak, okej, zelo na kratko, pa bom potem kolegico iz uprave za varno hrano prosil še za morda kakšna dodatna pojasnila kar se tega dela tiče.

Torej, zakon o živinoreji predvidevamo, da bo v nekaj dneh pripravljen za praktično ali pa skoraj do novega leta- je že bil poslan v vlado? A, ok. Zakon je že bil poslan v vlado, vendar še ni bil uvrščen na dnevni red same vlade. Tako. Hvala za to sporočilco.

Zdaj, kar se tiče strategije trajnostne rabe gozdov. Ministrstvo je pripravilo spremembe in dopolnitve operativnega programa za izvajanje nacionalnega gozdnega programa. Torej program je bil konec novembra poslan v medresorsko obravnavo, strategijo – nacionalni gozdni program – pa imamo in je večletna na področju gozdarstva. In tudi, ko smo se sami, tudi še prej kot državni sekretar, ki sem pokrival to področje, smo najprej želeli vključno s resolucijo na področju kmetijstva se lotiti tudi tega nacionalnega gozdnega programa, pa smo vendarle ugotovili, da ni pametno pri tako trajnostnih rabah kot je gozd, ko govorimo res o večletnem programu, ker se težko spreminja vsako leto oziroma vsako programsko obdobje, ker tam pa je vendarle neka trajnost pomembnejša, smo se odločili, da vendarle je ta strategija še vedno aktualna, da jo je treba morda ravno v tem operativnem programu za izvajanje strategije praktično samo implementirati oziroma nekatera najnovejša dognanja implementirati v gozdarski sektor.

Kar se tiče strateškega načrta za novo programsko obdobje. To verjetno že veste, da je vlada že potrdila resolucijo Hrana naravni viri in podeželje- kaj že imamo? Hrana, naravni viri in podeželje, ja, tako. In bo verjetno, in je tudi že vloženo v Državni zbor in bo verjetno v skladu s proceduro na eni od prihodnjih sej tudi ta odbor predstavljal oziroma imel priložnost tudi komentirati to resolucijo oziroma ta strateški načrt. Torej tukaj res, da zamujamo, ampak vendarle glede na to, da ko smo nastopali mandat na tem ministrstvu, smo vsi pričakovali, da bo še prejšnji evropski parlament v prejšnji sestavi praktično potrjeval izhodišča za novo programsko obdobje. To se tudi na našo žalost ni zgodilo in zato je bila na začetku ambicija po časovnici bistveno večja, ko sem pa videl, da vendarle tukaj Evropa bo zelo upočasnila in še vedno niso jasna naša vsaj izhodišča za novo programsko obdobje na področju kmetijstva, niti koliko sredstev bomo dobili niti koliko bo, kakšne bodo zahteve glede ovojnic za okolje, za proizvodno vezana plačila in tako naprej, zaenkrat še vedno v fazi osnutkov, smo potem tudi mi si vzeli še nekaj mesecev več časa tudi za to, da smo še usklajevali in tudi upočasnili smo samo usklajevanje z deležniki. In zato menimo, da je morda ta resolucija še boljša v tem, ker smo jo, si lahko vzeli več časa za to zadevo.

Glede okoljske, podnebne, naravovarstvene politike menimo, da je vključena tudi v resolucijo, saj je eden od treh stebrov resolucije ravno ta okoljska dimenzija našega dela na področju kmetijstva v naslednjem programskem obdobju. Zato menimo, da imamo tudi to okoljsko, podnebno, naravovarstveno politiko na področju kmetijstva znali in poiskati v strateškem načrtu, torej v resoluciji, in tudi implementirati potem v samem izvedbenem delu. Nenazadnje zagotovo bo Evropska komisija tudi od nas zahtevala, po teh zdajšnjih izhodiščih nekako zahteva 30 % od drugega stebra sredstev, bo zahtevala vlaganja v višini 30 % drugega stebra v okoljske vsebine. skratka, ampak zaenkrat govorimo še vedno žal o osnutku. Tudi mi bi bili veseli, če bi imeli že jasnejša izhodišča.

Glede socialne varnosti bom prosil direktorico morda za nekaj besed na to temo, da poda kje smo na tem delu.

Za koncesije za ribiško politiko bom prosil kolega Bojana Pahorja, direktorja direktorata, za par pojasnil.

Kar se tiče zemljiške politike in pa Zakona o zagotavljanju zemljišč za namene raziskovalnih in izobraževalnih inštitucij, pa morda najprej o zadnjem spregovoril par besed. Zakon je pripravljen, vendar imamo težavo v podzakonskem aktu, ker kot verjetno zagotovo veste, da vse normativne dele za izobraževalne in raziskovalne inštitucije vendarle pripravlja ministrstvo za izobraževanje. In tudi tukaj je zakon osnova za to, da bodo te raziskovalne in izobraževalne inštitucije lahko upravljale z zemljišči, državnimi zemljišči. Koliko teh zemljišč, kakšna morajo biti ta zemljišča, je pa vendarle prav, da to prepustimo resornemu ministrstvu, ki vendarle dela vse normativne podlage. No, in tukaj imamo sedaj zastoj in tečejo sedaj zelo intenzivne aktivnosti tudi v tem delu, da bi prišli do pravilnika kot podzakonskega akta, služba vlade za zakonodajo nam pa - pa mislim, da je razmišljanje na mestu – na nek način ne dovoli sprejema zakona brez podzakonskega akta, ker s tem morda tudi tvegamo, da se nam bo pri podzakonskem aktu pokazala potreba po spremembi zakona, skratka želi, da smo tukaj v enem zamahu tudi s podzakonskim aktom na vladi in potem tudi v fazi sprejemanja. Kot pa rečeno, že intenzivno tukaj res smo z zakonom prišli bolj ali manj do konca, čakamo normativni del in če bo potrebno, bomo normativni del še kaj implementirali v zakon, če bo potrebno. Drugače je pa zakon praktično pripravljen, ampak kot rečeno, služba vlade za zakonodajo ima zadržke in jih spoštujemo, tako da bo šla ta zadeva naprej.

Kar se tiče pa zemljiške politike, tukaj je pa oreh najtrši, a ne? Zelo iskreno. In mislim, da se vsi skupaj o tem strinjamo. verjetno veste, da smo spomladi, ne verjetno, vedno narobe rečem, seveda veste, saj smo bili pri vas, da smo spomladi obhodili mislim, da čisto vse poslanske skupine, ne vem, če smo ravno Stranko modernega centra, edino to ne vem, če smo, mislim, da ostale pa smo, obhodili vsi, razložili namen zakona in v razpravi na nek način dobili tudi podporo pri tem trojčku zemljiške zakonodaje. Ampak kot se je tudi nam zgodilo, je ta zemljiški trojček bil en tak ornk tudi medijski oreh. Kot kaže smo ministrstvo za kmetijstvo zelo priročno za medije in vedno najdemo nek oreh za treti tudi preko medijev, ampak hvala bogu so vmes prišle počitnice, dopusti in po dopustih smo se pa res strokovno usedli in se zdaj intenzivno komuniciramo o tem kako rešiti, streti najtrši oreh. Večji del zakona je mislim, da bolj kot manj, bolj ali manj usklajen, nimamo večjih zadreg. Največja zadrega je v tistem delu, ko govorimo o morebitnem zmanjševanju zemljišč pri državnih zakupnikih, torej zakupnikih državne zemlje. Pri tistem, kot je bilo, verjetno se spomnite, v zakonu predvideno kje imajo več kot 100 hektarov zemljišč v zakupu. Tukaj smo bili povsem na nasprotnih mnenjih med različnimi deležniki in tudi od vas nekaterih smo po sicer prvotnem pritrjevanju, da je prav, da gremo v zmanjševanje pri največjih zakupnikih, potem čez nekaj časa dobili kakšno pobudo, da pa morda naj vendarle razmislimo, kar pomeni je zadeva res tukaj trda v teh pogajanjih. In vsi smo imeli ambicijo, da bomo zakon in resolucijo poslali pred dopusti v Državni zbor, na vlado in potem v Državni zbor. Žal temu ni tako, no, za resolucijo sem razložil, ampak resolucija je šla naprej, nimamo več zadreg, pri tem zakonodajnem delu pa še tremo orehe zelo po domače povedano, iščemo konsenz, kompromis med vsemi deležniki, ker vemo, da pri nekaterih, zlasti pri enem izhodišču so deležniki na povsem diametralnem nasprotnem si bregu. In na nek način iščemo neko vmesno rešitev.

Zdaj pa, če dovolite, bi morda še prosil upravo, da me dopolni o zakonu o zaščiti živali, pa potem še ribištvo in pa socialno varnost starejših, če dovolite.