Hvala lepa.

Najprej je treba povedati, da so pravice, ki jih danes obravnavamo o pričajočem zakonu tiste, ki dejansko imajo zelo pomembno vlogo pri usklajevanju poklicnega in pa družinskega življenja in govorimo o zelo pomembnih pravicah, za katere pa primerjalno, če gledamo ostale evropske države lahko rečemo, da ima Slovenija to področje zelo dobro urejeno in da so tudi pravice, ki pripadajo staršem iz tega vidika ali pa rejnikom ali posvojiteljem, ko rečem staršem mislim tukaj vse zelo dobro urejene in drugi pravice, ko govorimo o sami njihovi višini pa, če se pogovarjamo o višini nadomestil ali pa o dolžini trajanja posamezne pravice lahko rečemo, da smo primerjalno gledano kar pri vrhu. Imamo pa v Sloveniji eno drugo težavo, ko govorimo o relativno nizki stopnji izrabe starševskega dopusta s strani predvsem očetov. Če pogledamo številke je delež očetov, ki izrabijo starševski dopust vsa ta leta približno enak in znaša komaj med 6 in 7 odstotki, kar bi bilo zelo dobro nagovoriti. Ko vprašaš mlade kaj menijo, da bi bilo tisto, kar bi vplivalo na izrabo tega dopusta večina odgovori, da bi si starša seveda govorim o mladih do 30 let ta dopust morala enakomerno razdeliti in to potrjuje to, o čemer se ves čas pogovarjamo, da mladi generacije nekako enakost med spoloma veliko pomeni in tudi imajo v bistvu mnenje, da je skrb za otroke enakovredna naloga obeh staršev. Naloga države je seveda, da potem to na ta način tudi spodbuja in ponuja to možnost enakomerne izrabe starševskega dopusta za matere in za očete. Če pa govorimo o sami izrabi očetovskega dopusta v Sloveniji je pa tudi ta relativno konstantna in tudi višja to je pa okoli 80 odstotkov je istih očetov, ki pa izrabi teh 15 dni dopusta ti pa še vseeno med bom rekla najtehtnejšimi razlogi za ne izrabo navajajo nerazumevanje delodajalcev, nadrejenih in pa sodelavcev. To je eden od poglavitnih razlogov, zato je tudi ena od rešitev te problematike gotovo dvig neke stopnje osveščenosti in informiranosti torej ne samo staršev, ampak tudi delodajalcev, da bi očete nekako bolj spodbudili k izrabi očetovskega dopusta seveda, če bi delodajalci imeli za to bistveno več posluha.

Rešitve, ki so predlagane v tej noveli so naslednji. Potrebno je tukaj povedati, da nekatere stopijo v veljavo takoj, da ne bomo tako se pogovarjali kot, da je to vse čez dve, tri, pet, deset let. Če preberemo zelo natančno vidimo, da nekatere stopijo v veljavo takoj druge pa malo kasneje. Gremo po vrsti. Očetom se ob rojstvu ali pa posvojitvi dvojčkov ali več otrok do končanega 1. razreda osnovne šole najstarejšega otroka očetovski dopust podaljša za dodatnih 10 dni za vsakega otroka s 1. januarjem. Pravico do starševskega dopusta se uvaja tudi za rejnike torej v trajanju 30 dni. Dvig najnižjega izplačila materinskega, očetovskega ali starševskega nadomestila se res dvigne na 532 evrov bruto oziroma 402 evra neto, kar se enači z višino denarne socialne pomoči to pa res prihaja s 1. januarjem 2022. Dvig starševskega dodatka za tiste matere, ki niso bile zavarovane za starševsko varstvo torej govorimo o nezaposlenih materah in študentkah ravno tako na 402 evra mesečno. Predlog novele tudi črta določbo o izplačilu pomoči ob rojstvu otroka, ki je bila v prejšnji verziji zakona namenjena, da se s 1. januarjem spremeni v dobroimetje, ampak kot smo slišali pojasnilo ministrice bi bil tak način nesorazmerno visok strošek, zaradi tega se tudi ta določba črta in ostaja kot je bilo do sedaj. Kar zadeva pa odpravo neskladnosti zakona z direktivo ne bo držalo, kar je bilo sedaj povedano s strani moje predgovornice. Najprej se spreminja začasno oziroma stalno prebivališče v začasno prebivališče kot razlog oziroma kot pogoj pri uveljavljanju pravic do starševskega dodatka, do pomoči ob rojstvu otroka, dodatka za nego otroka in za delno plačilo za izgubljeni dohodek ravno tako pa tudi dodatek za veliko družino, vendar pa ne drži, kar je rekla kolegica, da ne bodo te pravice pripadale tistim, ki jim je bilo dovoljeno delati na ozemlju Republike Slovenije manj kot 6 mesecev, to ne drži. Upam da ste si dobro prebrali, to ne drži! Do pravic do družinskih prejemkov bodo upravičeni tudi državljanih tretjih držav, ki jim je bilo dovoljeno delati na ozemlju Republike Slovenije za obdobje krajše od šestih mesecev, državljani tretjih držav, ki so bili sprejeti za namen študija in tisti, ki jim je dovoljeno delati na podlagi vizuma, verjetno ste brali kakšen amandma pa ste, potem narobe prebrali.

Do delnega plačila za izgubljeni dohodek bosta upravičena oba starša hkrati, kadar oba starša delata krajši delovni čas od polnega seveda ne več kot 40 ur tedensko. Kar pa zadeva usklajevanje materinskih, očetovskih in starševskih nadomestil je pa tako. Starševski dodatek se še vedno usklajuje kljub temu, da je navedena tukaj številka, ampak se usklajuje. Res pa se ne bodo usklajevala materinska, očetovska in starševska nadomestila, zakaj? Zato, ker so odmerjena v 100 % plače, ki jo je nekdo prejemal zadnjih 12 mesecev in bi takšno usklajevanje pomenilo, da bi v bistvu namestilo, ki bi moralo biti v višini plače postalo, kar na enkrat višje kot bi bila pa plača zadnjih 12 mesecev. Če pomislimo malo po neki logiki seveda to ni namen te določbe. Namen te določbe je prejemati znesek v višini plače ne pa več kot je bila plača. Tako, da zagotovo so spremembe, ki jih ta zakon prinaša pozitivne. Še enkrat, ponavljam, da proračunska vreča ima dno tako kot vse ostale, nekatere so izvedljive takoj, nekatere so določene z zamikom zagotovo pa je bolje, da so določene kot pa, da jih ne bi bilo.