Hvala lepa za besed. Dobro jutro!

Jaz bi se odzval na obe točki, ki jih je predstavnik ministrstva izpostavil in se opravičujem za svoj slab glas.

Namreč, obe točki verjamem, da je smiselno osvetliti, ne samo na tej deklarativni ravni, na kateri bo brž ko ne potekala tudi sama razprava na Svetu EU za zunanje zadeve, manj o teh njihovih praktičnih aspektih. Kot ministrstvo na nek način tudi pravilno ugotavlja, gre tukaj za ta, pri prvi točki, sedaj govorimo o odnosu z Afriško unijo. Gre za nek odgovor na povečanje apetita po afriški celini iz naslova torej Kitajske in Rusije. Afrika je, to ni skrivnost, pač skozi celo zgodovino, sedaj samo v malce novi obliki, podvržena k kolonizaciji, sedaj na nekem bolj poglobljeni ekonomski ravni. In jaz tukaj izrazim zgolj v svoji razpravi neko skrb, da pa Evropska unija tukaj samo pristavlja svoj piskrček in da je, da rečem, tretja velesila, ki tolče po tej nič kolikokrat izkoriščeni celini in da z nekimi sicer, da rečem progresivnimi politikami oziroma progresivno retoriko, ki malce ošvrkne Ruse in Kitajce. V bistvu igra isto vlogo in podjarmlja afriško celino. Toliko, kar se tiče 1. točke. Bi pa to skrb na temo zgolj deklarativnosti prenesel tudi na 2. točko. Torej, na človekove pravice v luči obeležitve mednarodnega dne. Malce kritičen bom. Evropska unija rada obuja spomin na koncept človekovih pravic in si rada vsaj enkrat na leto privošči pranje vesti, če hočete, ko pa vemo, da je statistika ali pa teren bistveno drugačen. Raven človekovih pravic v Evropi pada, kar ugotavlja tudi sklic, kar priznava tudi sklic k tej razpravi. In bojim se oziroma izražam skrb, da tudi ta razprava in tovrstne razprave ne prinesejo dejansko nekega učinka, neke »handzone« rešitve, kako pa nasloviti dejanske kršitve človekovih pravic, tiste, ki ogrožajo dostojnost človekovega življenja, dostop do nekih osnovnih življenjskih dobrin. Največkrat seveda te, ko govorimo v kontekstu Evropske unije, pogovor o človekovih pravicah se dotakne nekih identitarnih pravic, ne pa tistih, ki so dejansko, ki dejansko prinesejo, kot rečeno, okoliščine ali pa zagotovijo okoliščine za dostojno življenje. In sedaj če mi, spoštovani državni sekretar, znate odgovoriti ali pa našteti neke konkretne skupine ali pa usmeritve, resno praktično zagotavljanja nekih praktičnih človekovih pravic, ki jih bo Slovenija tukaj zagotavljala in morebiti akcijski načrt z njimi, kako lahko kot polnopravna članica Evropske unije prizadevamo, da se bodo te tudi realizirale. Torej, ne neke identitarne ali pa neke nacionalne. Govorim o glavnem o socialnih okoliščinah, socialnih človekovih pravicah. Hvala lepa.