Najlepša hvala. Spoštovana gospoda predsednika obeh odborov. Spoštovani gospe poslanke in gospodje poslanci. Dovolite mi, da vam predstavim še predviden potek zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve, ki se ga bo v ponedeljek v Bruslju udeležil minister za zunanje zadeve dr. Cerar.

Osredji točki tokratnega zasedanja, ki ga bo prvič vodil novi visoki predstavnik gospod Borrell, sta: odnosi med Evropsko unijo in Afriko in 2. točka človekove pravice. V uvodnem delu bodo izpostavljene še nekatere druge aktualne mednarodne teme oziroma dogodki. Pred zadnjim zasedanjem pa bo Grčija gostila neuraden zajtrk z ministroma za zunanje zadeve Albanije in Severne Makedonije, ki se ga bo prav tako udeležil minister.

Razprava o odnosih med Evropsko unijo in Afriko bo opravljena predvsem v luči priprav na dva pomembnejša dogodka v letu 2020, in sicer na drugo ministrsko zasedanje med Evropsko unijo in Afriško unijo spomladi in šesti vrh med Evropsko unijo in Afriško unijo predvidoma konec leta 2020. Šlo bo tudi za orientacijsko razpravo z vidika priprave celovite strategije Evropske unije za Afriko, ki jo je predsednica Evropske komisije gospa Ursula von der Leyen uvrstila med politične usmeritve nove komisije. Slovenija pozdravlja nadaljevanje krepitve političnih in gospodarskih odnosov med Evropsko unijo in Afriško unijo ter dvig sodelovanja z Afriko na novo raven. Podpiramo nadgradnjo obstoječe skupne strategije med Afriko in Evropsko unijo iz leta 2007. Pri tem poudarjamo, da mora proces potekati pregledno, vključevati vse države članice in tudi civilno družbo. Slovenija pri krepitvi partnerstva z Afriko izpostavlja predvsem človekove pravice, dobro upravljanje, vladavino prava, razvoj človeškega potenciala in trajnostno gospodarsko preobrazbo. Na področju miru in varnosti se še naprej zavzemamo za celovit pristop, torej za povezovanje varnostnih, razvojnih in humanitarnih aktivnosti ter krepitev afriškega lastništva. Mogoče samo za medklic. Torej, Evropa je v zadnjih letih namenila v Afriki nekako razvojne pomoči 90 milijard evrov in nekakšen naš občutek je, da verjetno vsega tega ni danes vidnega in da verjetno je treba okrepiti predvsem sistem diplomacije, varnosti in razvoja. In verjetno bo to pomembna tema v prihodnje, kako okrepiti naše odnose z Afriko. Vidimo namreč, da druge sile, torej če gledamo Kitajska in Rusija, z veliko manjšimi vložki dosegajo mogoče drugačne in celo boljše učinke.

Druga točka zasedanja bo razprava o spodbujanju in varstvu človekovih pravic po svetu, saj prav dan po zasedanju 10. decembra obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic. Ministri in ministrice bodo razpravljali o stanju človekovih pravic in pripravi naslednjega večletnega akcijskega načrta Evropske unije za demokracijo in človekove pravice za obdobje 2020-2024. Slovenija pozdravlja uvrstitev točke o človekovih pravicah na dnevni red. Gre za priložnost, da se tudi navzven pokaže, da Evropska unija ostaja trdna zagovornica človekovih pravic in da človekove pravice ostajajo temelj zunanjega delovanja Evropske unije, miru in varnosti ter razvoja v svetu. Slovenija jih vidi v središču preventivne diplomacije in se bo tudi v prihodnje zavzemala za vključevanje človekovih pravic v vse segmente zunanjega delovanja Evropske unije. Za učinkovitost in verodostojnost Evropske unije na tem področju je seveda ključnega pomena doseganje in ohranjanje njene enotnosti. Zasedanje se bo zaključilo z neuradnim kosilom, kjer bo novi visoki predstavnik predstavil svojo vizijo dela tako z vsebinskega vidika kot tudi z vidika delovnih metod sveta za zunanje zadeve. Slovenija ostaja zagovornica močne skupne zunanje in varnostne politike, ki bo lažje uresničevala skupne interese držav članic in tudi krepila težo Unije v svetu. Bistvena, zato je seveda enotnost, načelnost, ko gre za zagovarjanje tradicionalnih vrednot, verodostojnosti in iskreno sodelovanje med državami članicami in evropskimi inštitucijami. Hvala za pozornost.