Hvala lepa za besedo, predsednik. Pozdravljeni vsi poslanke in poslanci, članice in člani te skupne seje oziroma obeh odborov in komisije.

V svoji predstavitvi mnenja Vlade bom zelo kratka. Mnenje Vlade z 4. 12. 2019 ste lahko podrobneje tudi prebrali. Veliko vprašanj smo pravzaprav že obravnavali na tej skupni seji in se do njih že opredelili, tako da ne bi ponavljala vsega tistega, kar je bilo povedano. Ker pa gre tukaj za specifično situacijo vprašanja parlamentarne preiskave v delu, ki se tiče državnih tožilcev oziroma državnega tožilstva, pa samo nekaj ključnih stališč Vlade v zvezi s tem.

Kot veste je Ustavno sodišče s sklepom z dne 12. 11. 2019 do dokončne odločitve o vsebini same zahteve oziroma pobude zadržalo izvrševanje Zakona o parlamentarni preiskavi in Poslovnika o parlamentarni preiskavi v kolikor ne vsebujeta ustreznih mehanizmov za preprečitev parlamentarnih preiskav ustanovljenih zaradi ugotavljanja politične odgovornosti državnih tožilcev. Izpostavila bi predvsem uvodoma, da državni tožilci v sodobnih ustavnih demokracijah, kamor gotovo uvrščamo tudi demokracijo v naši državi, niso politično odgovorni in tako tudi njihovo delo v zadevah kazenskega pregona po mnenju Vlade ne more biti predmet političnega nadzora na podlagi 134. člena slovenske Ustave. Torej, državnih tožilcev ni možno nadzorovati glede vsebine odločitev pri njihovem samostojnem in avtonomnem odločanju.

Namen parlamentarne preiskave je ta, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora tudi o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij za spremembo zakonodaje ali za druge odločitve iz njegove ustavne pristojnosti. Omejitev na prav te ustavne pristojnosti Državnega zbora pa pomeni, po mnenju Vlade, da predmet parlamentarne preiskave, kot smo že večkrat poudarili, ne sme posegati niti v izključne pristojnosti izvršilne oblasti, niti v izključne pristojnosti sodstva, ki je tudi neodvisna veja oblasti.

Po mnenju Vlade, to smo v pisnem mnenju tudi že večkrat izpostavili, je tudi ta konkretni Akt o odreditvi parlamentarne preiskave v delu v katerem posega v samostojno odločanje državnih tožilcev z vidika načela delitve oblasti, ustavno sporen. Res je, da Ustavno sodišče niti ni zaprošeno, niti verjetno ne bo presojalo o samem konkretnem aktu parlamentarne preiskave, ki je v teku. Kot smo pa že v mnenjih Vlade izpostavili, pa lahko ta konkretna situacija opozori oziroma razkrije določene pravne praznine v obeh aktih, katerih ustavnost se je na to oceno presoja, o čemer bo odločalo Ustavno sodišče samo.

Opozorila bi samo še enkrat, da pač tisto, kar ne more biti predmet parlamentarne preiskave v skladu z delitvijo oblasti oziroma z načelom delitve oblasti v naši državi po naši ustavi, je ugotavljanje strokovne pravilnosti, pravočasnosti in zakonitosti dela državnih tožilcev. Temu je namenjen strokovni nadzor po zakonu, ki ureja ureditev in pristojnosti državnih tožilcev, torej vsebuje tudi mehanizme za ugotavljanje in izvajanje takšnega strokovnega nadzora.

Predmet vlagateljeve zahteve za oceno ustavnosti je po mnenju Vlade temeljno pravno vprašanje spoštovanja in uveljavljanja načel delitve oblasti ter samostojnosti državnega tožilstva znotraj izvršilne veje oblasti in tudi njegove neodvisnosti v razmerju do sodne in zakonodajne veje oblasti. Zato po našem mnenju obstaja tudi jasno pravno-varstvena potreba po presoji Ustavnega sodišča Republike Slovenije in tudi podpiramo,da Ustavno sodišče o tem vprašanju odloči absolutno prednostno. Hvala.