Hvala za besedo, gospod predsednik.

V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili odgovor Državnega zbora kot nasprotnega udeleženca v postopku za oceno ustavnosti Zakona in Poslovnika o parlamentarni preiskavi, in sicer tokrat na pobudo generalnega državnega tožilca in Vrhovnega državnega tožilstva.

Omenila bi samo to, da je Državni zbor že v novembru odgovoril na zahtevo Sodnega sveta, ki prav tako iz podobnih razlogov izpodbija ta Zakon in Poslovnik o parlamentarni preiskavi. Odgovor smo pripravili v pisni obliki. Na kratko bom predstavila samo bistvene poudarke.

Tudi tokrat je treba uvodoma povedati, da gre o zadevi, ki jo danes obravnavamo za abstraktni spor ustavnosti zakona oziroma poslovnika in ne za spor o ustavnosti konkretnega akta v uvedbi parlamentarne preiskave, ki je bil povod za vložitev pobude. Že Ustavno sodišče je poudarilo, da v postopku abstraktne presoje zakona in poslovnika ni mogoče ocenjevati postopkov konkretnih parlamentarnih preiskav, ki tečejo ta čas.

Pobudnika izpodbijata 1. člen zakona in celoten zakon in poslovnik v kolikor ne vsebujeta ustreznih mehanizmov za preprečitev parlamentarnih preiskav ustanovljenih zaradi ugotavljanja politične odgovornosti državnih tožilcev.

Prvič. Ker pobudnika vlagata pobudo, za katero je treba v skladu z ustavo in Zakonom o Ustavnem sodišču izkazati pravi interes in ker iz sklepa Ustavnega sodišča o začasnem delnem zadržanju izvrševanja Zakona in Poslovnika o parlamentarni preiskavi izhaja, da Ustavno sodišče še ni priznalo pravnega interesa pobudnikov za izpodbijanje teh dveh predpisov, smo se v mnenju najprej opredelili do vprašanja ali pobudnika pravni interes izkazujeta, v nadaljevanju pa še do vsebine.

Glede pravnega interesa. To je treba poudariti, da je iz odločb Ustavnega sodišča razviden zelo restriktiven pristop pri priznavanju pravnega interesa za izpodbijanje predpisov. Poleg tega iz ustaljene ustavno-sodne presoje izhaja, da mora biti pravni interes neposreden in konkreten.

Glede na to menimo naslednje: da prvi pobudnik, to je generalni državni tožilec ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje 1. člena zakona, ker ta člen nanj ne učinkuje neposredno. Tega dejansko prvi pobudnik tudi ne zatrjuje, saj utemeljuje le kako konkretni akt o odreditvi parlamentarne preiskave neposredno posega v njegove pravice. Glede teh navedb pa poudarjamo, da v skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-1-244/99 niti Akt o odreditvi parlamentarne preiskave neposredno ne posega v pravice tistih, ki bodo v preiskovalnem postopku preiskovanci ali priče.

Poleg tega je vprašljivo ali prvi pobudnik izkazuje pravni interes za ugotovitev protiustavne pravne praznine v zakonu in poslovniku, saj morebitna ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča ne more izboljšati njegovega položaja v obstoječih pravnih razmerjih, ampak le v bodoče. Tudi tu se sklicujemo na nekatere podobne odločitve Ustavnega sodišča.

Drugi pobudnik pa je državni organ – Vrhovno državno tožilstvo. Tudi tu je treba povedati dvoje. Iz odločb Ustavnega sodišča izhaja, da državni organi praviloma ne izkazujejo pravnega interesa za vlaganje pobud, s katerim se izpodbijajo predpisi. Le takrat, pravi Ustavno sodišče, ko predpis neposredno posega v njegov lastni položaj je pravni interes podan. In ker konkretno izpodbija predpisa po naši presoji neposredno ne posegata v lastni položaj Vrhovnega državnega tožilstva, po naši presoji Vrhovno državno tožilstvo nima pravnega interesa za izpodbijanje obeh predpisov. Tudi tu ugotavljamo, da tega drugi pobudnik sploh ne izkazuje, ker enako kot prvi pobudnik, samo dokazuje oziroma navaja, da konkretni akt o odreditvi parlamentarne preiskave neposredno posega v njegov pravni položaj. To je bilo glede pravnega interesa.

Če pa bo Ustavno sodišče pobudo sprejelo v obravnavo, torej če bo priznalo interes pobudnikov za izpodbijanje zakona in poslovnika, pa ugotavljamo, da so razlogi, s katerima pobudnika utemeljujeta obstoj neustavne pravne praznine v zakonu oziroma poslovniku, vsebinsko bistveno podobni razlogom, ki jih uveljavlja Sodni svet v zahtevi za oceno ustavnosti teh predpisov. Zato se v tem delu v celoti sklicujemo na odgovor Državnega zbora na to zahtevo z dne 18. 11. 2019. Tako smo se v prejšnjem mesecu v odgovoru Državnega zbora izčrpno opredelili do očitkov glede obstoja neustavnih pravnih praznin v zakonu in poslovniku. Hvala.