Govor

Andrej Šircelj

Hvala lepa, spoštovani predsednik, kolegi in kolegice. Vabljeni, predstavniki Vlade, predstavniki SDH-ja, Telekoma.

Danes sklicujemo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke to sejo zato, ker je problematika upravljanja državnega premoženja še kako aktualna. Tukaj seveda govorimo zdaj o enem največjih podjetij, to je podjetju Telekom. Delež države v tem podjetju je dvotretjinsko približno. In dejstvo je nekaj, od leta 2015 do leta 2019 se je cena delnice Telekoma zmanjšala za tri do štirikrat. To je tudi v gradivu in to z drugimi besedami pomeni, da ima država toliko manj premoženja.

In to seveda pomeni tudi, da manj premoženja seveda pomeni tudi lahko posledično manjše dividende, rekel sem, lahko, ni to muz, pomeni pa, in seveda pomeni tudi, da imamo seveda manj prihodkov državnega proračuna, zaradi tega je seveda ta seja uvrščena tudi na Komisijo za nadzor javnih financ, ki skrbi za javne finance in za nadzor javnih financ.

Zdaj, mi bi vsekakor radi ugotovili na primeru Telekoma, jaz verjamem, da so še mnogi drugi. Pravzaprav glavne razloge za takšno stanje na državnem premoženju, tako z objektivnega kot subjektivnega zornega kota. Jaz verjamem, da so lahko tukaj neke objektivne okoliščine, vendar ne samo objektivne ampak lahko tudi subjektivne, ki pa se nanašajo na upravljanje državnega premoženja. Državno premoženje pa upravljajo ljudje, ki so pooblaščeni od države za to, da z njim vestno ravnajo. Ampak cena delnice, kot sem rekel, lahko si pogledate tudi v gradivu, se je v zadnjih treh, štirih letih zmanjšala za tri do štirikrat. In seveda tudi dobički oziroma dividende tega državnega premoženja, bom rekel sicer so, vendar v letu 2017 23 milijonov, v letu 2018 67 milijonov, 2019 21 milijonov. Tukaj seveda 2019 še ni zaključeno. In na tej komisiji v tem Državnem zboru, je bilo pogosto rečeno seveda »glejte, mi pa upravljamo premoženje smernicami OECD-ja in s kodeksom upravljanja SDH in z priporočili SDH«. Vendar, če pogledamo Telekom in če pogledamo poročilo SDH-ja, tako za leto 2017 kot za leto 2018, lahko ugotovimo, da Telekom ne poroča in ne razkriva svojih podatkov in informacij v skladu s kodeksom korporativnega upravljanja / nerazumljivo / s kapitalsko naložbo države ter priporočili in pričakovanji Slovenskega državnega holdinga. To je objavljeno v letnih poročilih, tako za leto 2017 kot za leto 2018. Tako Telekom dejansko, če gledamo poročilo za leto 2018, dejansko ne razkriva prejemkov iz delovnega razmerja članov nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev. Ne objavlja povzetek letnega strateškega poslovnega načrta, letnega in strateškega poslovnega načrta. Tako družba odstopa, delno odstopa od priporočila glede periodičnega poročanja, glede transparentnosti postopkov sklepanja poslov, ki zadevajo izdatke družbe. Seveda vse to so tukaj razlogi, ki jih Telekom navaja, na primer, da bi to škodilo konkurenčnosti družbe in tako naprej. Skratka, družba odstopa od priporočila glede javne objave podatkov o realizaciji plačil. Odstopa tudi glede poročanja glede kakovosti in tako naprej. In nenazadnje v letu 2017, tukaj so podobne informacije, niti ni poročala o stroških izobraževanja nadzornega sveta češ, da je to pač, ni, ne vem sicer razlogov ampak verjetno ne dobi enostavno soglasja za takšne zadeve. Skratka država, v tem primeru SDH, seveda kadruje nadzorni svet, posledično se kadruje uprava ampak že vnaprej je znano, da ne bodo poročali vse tisto, kar zahteva kodeks upravljanja SDH in kar zahtevajo priporočila. To je seveda ena plat. Takrat ko govorimo o smernicah OECD, ki so bile v tem Državnem zboru že tako zveličane, da, glejte, jaz mislim, da že zelo obrabljene. Kajti nekaj so besede, drugo pa so dejansko dejanja, kaj se dejansko dogaja.

Tukaj seveda lahko govorimo in danes bomo govorili, jaz bom, v bistvu lahko, bom rekel tudi že gostje na to odgovorijo, glede finančnih vprašanj in glede naložb Telekoma. Prvič, glede finančnega vprašanja, bomo pogledali tudi podatke kasneje o tem, predsednik, namreč zadolženost Telekoma. Kratkoročne obveznosti, dolgoročne obveznosti so zaskrbljujoče.

Naložbe in učinkovitost naložb. Tukaj omenjamo seveda naložbo v Anteno Slovenije, kjer je Telekom povečal delež od leta 2013 do leta 2016, oziroma v letu 2016 se je povečal na dve tretjine z prodajno opcijo Antene in seveda izgubil na arbitraži v Švici, kar Telekom seveda stane dodatnih skoraj 23 milijonov. Govorim seveda o podatkih, ki so dejansko objavljeni in v celoto je vložil, v Anteno 80 milijonov evrov. Če pogledamo javno objavljene podatke glede skupščine za leto 2018, potem lahko ugotovim, da odgovorov na vprašanja dejansko ni bilo. Odgovorov na vprašanja, ki so jih dali mali delničarji, ni bilo. Jaz v to vsebino ne bom šel, imamo tukaj tudi predstavnike malih delničarjev. In seveda pričakovanih odgovorov je veliko, upam, da jih je ravno toliko, kolikor je tudi vprašanj in da bodo dejansko na vsa vprašanja dani odgovori.

Z upravljanjem te naložbe dejansko ne moremo biti zadovoljni, niti ne moremo biti zadovoljni, bom rekel z naložbeno aktivnostjo. Tukaj so naložbene aktivnosti še v drugih državah po Balkanu. Glejte, konkurenčni položaj v Evropi glede telekomunikacij ni slab, kvečjemu raste. Obstaja seveda konkurenca vendar, glejte, tudi ni tako velika, da bi se na to kaj preveč izgovarjali. Treba je pogledati dejansko pri sebi.

Kot predlagatelji predlagamo v Slovenski demokratski stranki 3 sklepe. In sicer gre za to, da komisija poziva vlado, da naloži Slovenskemu državnemu holdingu poročilo o uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti naložbe v družbo Antena TV Slovenija ter poročilo o ravnanju članov organov nadzora in uprave družbe Telekom v primeru spora z družbo Antena group. In seveda to poročilo v 30 dneh posreduje Državnemu zboru. Da vlada naloži SDH-ju, da v roku 15 let pripravi odzivna in podrobno poročilo na postavljena vprašanja s strani društva malih delničarjev, to v pisni obliki. Zdaj, tudi, če bo že nekaj ustno danes to dogovorjeno, ta sklep seveda ostaja kot predlog sklepa v odločanje. Ter poziva vlado, da naloži vlado, da naloži SDH-ju, vlada namreč predstavlja tudi skupščino SDH-ja, da v poročilu navede tudi podatke o odpravninah bivših predsednikov oziroma članov uprave družbe Telekom. Vsekakor, to so predlogi sklepov, ki so dani vnaprej. Tekom razprave lahko predlagatelji, poslanke in poslanci, predlagamo tudi druge sklepe, pač tudi glede na razpravo.

Toliko, predsednik, v uvodni predstavitvi glede današnje tematike.