Hvala lepa. Najprej naj povem takoj na začetku, da obžalujem, da sploh danes moramo razpravljati v Državnem zboru, zaradi tega, ker sta lokalna skupnost in država imeli dovolj časa, 12 let, da to vprašanje razčistita, se pogovorita in tudi uspešno zaprta. Pa ga nista.

V tej razpravi zagotovo ni stranka, ki se mu reče URI SOČA, razen to, da pove kakšne so njegove potrebe za razvoj, ampak je tukaj izključno in samo država in lokalna skupnost. Mi smo se večkrat že pogovarjali in kadarkoli imamo razpravo in temo o lokalni skupnosti ves čas govorimo, da je lokalna skupnost avtonomna, da odloča sama o svojem premoženju in podobno. Seveda pa tukaj zasledujemo tudi interese države in da država seveda prav tako.

Nesporno dejstvo je, in s tem bo začel in zaključil ta segment, kakšna je vloga URI SOČA in da je ena nosilka pomembnega področja iz vidika nacionalnega varstva s področja rehabilitacije kot terciarne dejavnosti in da gre tukaj ne samo za zdravstveno dejavnost, ampak da gre tukaj nenazadnje tudi za raziskovalno, razvojno dejavnost - zaradi tega je tudi terciarna institucija – tako kot velja za vse institute v Sloveniji, je nesporna. In zato lahko tukaj naredimo kljukico in končamo to razpravo in se rajši pogovarjamo samo še o tem kaj naj sedaj tu narediti in kaj bi moral kdo kaj narediti.

Ali ima lokalna skupnost pravico uveljaviti svoje pravice? Seveda jih ima. Da jih ima država, prav tako. Tukaj tudi ni nobene dileme. Zakaj namenoma tako postavljam pozicije? Zaradi tega, ker če se bomo pogovarjali, veste tukaj je en grdi raček, nekdo je zloben, na drugi strani, mi smo pa tisti, ki zasledujemo vse pravice v tem človeštvu v Republiki Sloveniji, ne bomo nikamor prišli. Pogovarjati se moramo kot izhodišče, da smo najprej enakovredni. Bom pa potem zelo jasno povedal s primeri zakaj to govorim.

Sam sem bil podžupan in sem nekajkrat sodeloval v pogovarjanjih in pogajanjih na tem področju in zato slučajno poznam tudi drugo plat medalije, ne samo tista, ki je danes tu predstavljena.

Kar je še bolj pomembno, je pomembno to, da se moramo zavedati, da nič tukaj ne gre, tako kot smo danes slišali, da gre samo za preprosto, da se napiše in prenese brezplačen prenos, zato ker je to samo po sebi jasno, ampak imamo tu Zakon o stvarnem premoženju države in lokalnih skupnosti, ki zelo jasno govori tudi o možnosti brezplačnega prenosa. Žal, še enkrat poudarjam, se je to dogajalo pri nas samo na eni strani, na drugi strani pa ne. Lokalna skupnost je brezplačno prenesla zemljo za tri akademije. Ali jih imamo danes ali jih nimamo, zemlja pa se ve v čigavi lasti je. Zemlja je bila brezplačno prenesena na Republiko Slovenijo NUK-2. Imamo NUK-2 ali ga nimamo. Še več. Ta zemlja, ki je bila prenesena na Republiko Slovenijo in ko se je ugotovilo, da NUK-2 ne bo in da se ga ne bo gradilo, sedaj MOL plačuje za zemljo, ki je bila nekoč lastnik, najemnino, zato da je tam parkirišče. Ne se hecati, ker bodo te stvari še kako zelo drugače vplivale, ko se bomo o tem pogovarjali.

Nisem noben odvetnik in zagovornik lokalne skupnosti. Daleč od tega, ker sem prepričan, da bi morali to sami urediti. Vem pa tudi drugo plat medalije, da ne more minister za zdravje vse sam urediti, ker se je dolgo časa pogovarjalo tudi tisti, ki je upravljal z nepremičninami v tej državi in da sta tukaj vsaj še dve ministrstvi, ki sta vpleteni. Eno je Ministrstvo za javno upravo, ki ima pregled nad vsemi nepremičninami in ima tudi neko nalogo kaj ima za narediti in bi moralo narediti. In drugo ministrstvo je Ministrstvo za finance, ki mora tudi soglašati in zagotavljati sredstva. Sedaj pa vi meni razložite kako naj se nekdo pogovarja, če pa sredstev za to nima zagotovljenih niti v proračunu. Se pravi, da se lahko pogovarja samo na dva načina. En način je o brezplačnem prenosu, za katerega glede na to, da ima lokalna skupnost slabe izkušnje in več ne bo nikoli pristala. Mimogrede naj povem še eno izkušnjo. Brezplačni prenos je naredila v enem primeru država seveda na lokalno skupnost, če se spomnite, ko se je delal Mesarski most in ga je prenesla na tistem del obrežja, kjer je država lastnik pri Ljubljanici, vendar je napisala v pogodbi naslednje, da velja ta prenos za 40 let, po 40 letih pa naj se vrne v prvotno stanje. Veste kaj to pomeni. Da je treba most zrušiti. Totalni idiotizem. Govorim namenoma zato, ker se dogajajo na obeh straneh hecne strani, ker se ne znajo pogovarjati in se gre za napenjanje mišic tam, kjer ni potrebno.

Sam osebno sem prepričan, čeprav je bilo danes izpostavljena bivša otroška bolnica, kjer se danes odvijata drugi dve dejavnosti, lahko rečem, da sem prepričan, da če bi se ponudile tudi druge možnosti, za kar država ima možnost, bi se naredil neke vrste pobot. To pa je, da pritisne na tisti problem, ki ga Mestna občina Ljubljana ima in je zelo interesirana, da ga rešuje. To so stavbna zemljišča za izgradnjo neprofitnih stanovanj, ki jih v Ljubljani krvavo manjka. Zakaj ni država v tej smeri prišla in bila sogovornik? Ne vem. Niti ne bom ugotavljal, ker v končni fazi to niti ni moja naloga. Ampak prepričan sem, da bi s tem že zdavnaj zaprla zgodbo tudi te otroške bolnišnice, katere vsi danes razpravljajo, da je to edini in izključni namen.

Ni za odmet pismo danes, ki ga je poslal župan. Vsi veste, da z njim sploh ne govorim in da sploh nisem noben njegov odvetnik. Ampak v pismu je pa zapisal eno stvar, ki pa mene malce preseneča. Ko želi Mestna občina Ljubljana priti do zemljišč za stanovanjsko gradnjo, dobi odgovor države, da mora iti na dražbo kupiti to zemljo od države. Ko pa to država hoče imeti obratno, pa se pogovarja o tem, da dražbe ni. Govorimo o tistem drugem delu, ne o funkcionalnih površinah. In to mislim, da se bodo morali nekje drugje v nekem drugem prostoru, ne danes tukaj in mislim, da tudi ta seja ne bo prinesla rezultata v smislu, da bo rešila bodisi zaustavila ali rešila problem SOČE. Lahko ga samo še bolj na velik zvon obesimo, ker je javni prenos te seje in o tem malce razpravljamo, ampak rešila pa tega problema ne bo. Mislim, da se bodo morali usesti zelo jasno.

Treba je vedeti, da če bi bil namen Mestne občine Ljubljana res takšen, to pa je dobičkonosen in se iti nek biznis na račun URI SOČA, potem bi bila pogodba takšna kot je s strani države za tista parkirišča na NUK-2. Pa ni. Bila je brezplačna. Vsa leta do sedaj je bila ta pobota brezplačna, kar pomeni, da ji URI ni dal niti centa za to zemljo in mu ni bilo treba. In hvala bogu, da je tako, da se razumemo. Ne navijam za drugačno vrsto pogodbe.

Kaj se je delalo ves ta čas? Zakaj smo ta čas stali? Veste, meni gre počasi že malo na živce, da se je pogodba sklenila z enim samim namenom, da se pridobi čas in da URI lahko v miru normalno posluje. URI se izloči iz zgodbe, država in lokalna skupnost naj se pogovorita in dogovorita kako bosta to uredili.

Včeraj ali predvčerajšnjim, ne ve kdaj je bil ta posnetek, sem gledal po televiziji tudi ta nesrečni MIAKS, da on nikoli ni dobil nič v žep in da njemu to ni bilo treba itd. Sam osebno mislim, sam imam svojo logiko… Predsednik, dajte reči, jaz bi samo v miru dokončal.