Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci! Veliko je bilo že danes povedanega. Bi pa eno stvar najprej izpostavil. Govori se, da smo edini. Seveda smo edini terciarni rehabilitacijski inštitut. In takega, tako kot je državni sekretar povedal, približno na 1,5 do 2 milijona prebivalcev potrebuje vsaka država. Na srečo ga slovenska država ima. Zavedamo pa se, da nismo edini. Tudi drugi izvajajo rehabilitacijo, vendar mi jo izvajamo na terciarnem nivoju, torej najzahtevnejše paciente. Pri nas je najzahtevnejša oprema, najdražja oprema. Uporabljamo najzahtevnejše in drage metode, torej je edino pravilno, da je rehabilitacijski center na terciarni ravni skoncentriran na enem mestu.

Tisto, kar bi rad še povedal je, da je bil naš center zgrajen leta 1954, dograjen leta 1990. Imamo 220 postelj. Za tisti čas precej. Vendar se moramo nekaj zavedati. V času od leta 1990 dalje se je medicina razvila. Imamo odlične urgentne centre. Imamo hitro prvo pomoč. Ljudje preživijo. Definitivno ljudje preživijo in prav je tako. Ker ljudje preživijo, na žalost imajo ljudje veliko težav. Imajo težave s hojo, imajo težave z gibanjem, imajo težave s funkcioniranjem itd. Vse več pacientov potrebuje rehabilitacijo in to rehabilitacijo na terciarnem nivoju.

Samo podatek, da smo mi od leta 2004 pa do današnjega dne obravnavali leta 2004 12000 pacientov, dandanašnje pa že preko 20.000 pacientov. Torej potrebe so gromozanske in inštitut poka po šivih.

Odkrito moram povedati, da inštitut enostavno ni več sposoben vseh pacientov, ki bi morali priti na rehabilitacijo na terciarni nivo obravnavati. Seveda boste vprašali kje pa se te pacienti gibljejo. Nekaj jih je v čakalni vrsti, ki je definitivno predolga. Recimo primer možganske kapi. Pacient bi moral priti na rehabilitacijo na možgansko kap na terciarni nivo takoj po akutnem zdravljenju, takoj po treh tednih, maksimalno po štirih tednih. Pri nas je čakalna doba tri ali štiri mesece.

Mogoče še par številk od možganske kapi. 4.500 jih je na leto. 10 % jih na žalost še vedno umre. Na srečo zaradi novih tehnologij in zdravil tele kapi, primer dobre prakse. Pacienti bistveno bolj preživijo. Na žalost pa postajajo vedno bolj zahtevni. Z veliko različnimi patalogijami, z različnimi boleznimi. Taki morajo priti k nam.

Naredili smo anketo med splošnimi bolnišnicami in kliničnimi centri, ki zdravijo akutno možgansko kap. Strokovni direktorji so odgovorili, da bi v inštitut moralo priti 600 in 700 pacientov letno. K nam pride maksimalno 300 pacientov. Če boste šli k nam pogledati, boste videli, da so naše postelje polne 99 %. Preveč. Kajti imamo potem težave z okužbami in jih nimamo kam dati.

Vsebinsko je to zemljišče resnično velikega nacionalnega pomena, ker inštitut bo moral dobiti novih 100 postelj. Zasledujem tudi razpravo, da se to preseli drugam. Morate se nekaj zavedati. V institutu je izredno draga rehabilitacijska oprema. Tukaj notri so roboti, ki stanejo po 500 do 600.000 evrov. In resnično je nesmiselno, da se terciarni rehabilitacijski inštitut širi še kamorkoli. Bom pa zelo zadovoljen, da se bo mreža rehabilitacijskih centrov na primarnem in sekundarnem nivoju širila. To pa Slovenija potrebuje. Tudi tukaj bomo malo razbremenili našo institucijo.

Torej, to zemljišče, o katerem je danes tema, gre za ključni razvoj tega inštituta. Ne gre za mene, ne gre za vas, gre za slovensko prebivalstvo, ki ga bo treba rehabilitirati. Na žalost potrebe po rehabilitaciji rastejo in rastejo. Definitivno. Tega ne more noben ustaviti. Ne samo demografija. Prej sem že povedal, gre tudi za nove metode v akutnem zdravljenju, nova zdravila itd. Ljudje bodo res preživeli in prav je tako.

Zemljišče, ki je, je edino zemljišče kamor se mi lahko širimo. Malo spremljajte našo gradnjo. Mi smo v teh letih ogromno naredili z lastnim denarjem, tudi nekaj pomoči Ministrstva za zdravje in smo uspeli kapacitete postaviti za otroško rehabilitacijo, tako da zadostimo slovenskim potrebam. Imamo potrebe po travmatološki rehabilitaciji. Pred kratkim smo odprli nove objekte, v letošnjem letu. Imamo problem nevroloških rehabilitacij. In teh pacientov bo v prihodnosti vedno več. Ne samo v Sloveniji, trend gre po svetu v to smer. Možganska kap, poškodbe glave, multipla skloroza itd., da ne bom vse našteval.

Torej vsebinsko je to zemljišče pravzaprav izrednega nacionalnega pomena. Če pa gledam iz ozkega področja, sedaj v tem trenutku, gre pa za funkcionalno zemljišče. Mi imamo na tem zemljišču pravzaprav vse dovozne poti za glavno oskrbo tega našega nevrološkega objekta, glavne dovozne poti v garažo, glavno požarno pot. Torej brez tega sploh ne moremo funkcionirati. Ne želim strašiti, če tega hipotetično ne bi imeli bi se morali zapreti ta veliko stavbo, to veliko opečnato rdečo stavbo, ker ne bi mogla funkcionirati, ker je ne bi mogli oskrbovati. Zato je tako pomembno to zemljišče. Zato je tudi taka reakcija. Narediti moram vse, da to zemljišče obdržimo v takšni sestavi kot je. V kompletu teh 8.300 kvadratnih metrov.

Spoštovane poslanke in poslanci, resnično apeliram na vse, da se te stvari uredijo, kajti tako kot je državni sekretar že povedal, od leta 2006 smo ta problem zapazili in ga opozarjamo. Na žalost se v tem trenutku situacija ni rešila. Mi moramo v dveh treh letih zgraditi ta nov objekt, da bo lahko slovensko prebivalstvo imelo, vsi na konkretnem, kvalitetnem nivoju rehabilitacijo. Hvala lepa.