Hvala za besedo.

Kot je ustaljeno, je Zakonodajno-pravna služba pripravila pisno mnenje. Bi pa ob tem rada poudarila, da se glede na to, da se zakon sprejema po nujnem postopku, bil ta čas za pripravo mnenja in proučitev predlaganih sprememb zelo omejen. Glavno opozorilo iz našega mnenja je opozorilo glede končne določbe, saj se predvideva, da se bodo predlagane zakonske rešitve uporabljale za davčno obdobje, ki se začne že 1. 1. Leta 2019, se pravi, gre za uporabo zakonskih rešitev za nazaj. Glede na to smo opozorili na 155. člen ustave, ki to uradno veljavo pogojuje. Pogoja sta dva. En pogoj je javno korist in kot izhaja iz ustaljene ustavnosodne presoje mora biti ta javna korist že v zakonodajnem postopku posebej ugotovljena, posebej obrazložena in Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da je v tem delu obrazložitev predlagateljice zakonskih rešitev pomanjkljiva.

Drugi pogoj, ki ravno tako izhaja iz 155. člena Ustave je pa pogoj, da ta povratna veljava ne posega v pridobljene pravice. Tudi izpolnjevanje tega pogoja je vprašljivo in sicer glede na to, da je med predlaganimi zakonskimi rešitvami se spreminja način izračuna davčne osnove, število dni, ki se upoštevajo v davčni osnovi, je po veljavni ureditvi omejeno, zdaj se pa razširja na celotno koledarsko leto, kar pomeni, da se davčna osnova dviga, višja davčna osnova pa posledično pomeni višjo davčno obveznost.

In kar se tiče glede spreminjanja davčne obveznosti za nazaj, Ustavno sodišče v svojih odločbah je že zelo jasno povedalo, da je določitev davčne obveznosti za nazaj v nasprotju s 155. členom Ustave in sicer zato, ker se z davčnimi obveznostmi na tak način posega v že obstoječo pridobljeno pravico razpolaganja z dohodkom.

Druga opozorila oziroma pripombe so se pa nanašale na razmerja med že uveljavljenimi rešitvami in predlaganimi rešitvami, saj se odpira vprašanja ali so to skladne. Gre predvsem za razmerje med upravljanjem ladij, ki se sedaj posebej predlaga glede na to, da imamo v veljavni ureditvi strateško in komercialno upravljanje ladij že zajeto in je vprašanje razlik, pravno pa tako niso jasne te razmejitve, glede na to, da je zdaj to upravljanje ladij, komercialno, strateško, ki sem ga omenila, vezano na območje Republike Slovenije, sedaj pa se vključuje poleg Republike Slovenije tudi območja drugih držav članic in držav evropskega gospodarskega prostora in zato je v bistvu vprašanje notranje skladnosti zakonskih določb.

Poleg tega smo dodali tudi še opozorila glede posameznih premalo jasnih opredelitev, v mnenju so pa tudi podani konkretni predlogi za izboljšanje opredelitev. Glede na to, da so pa vloženi in predlagani amandmaji, ki smo jih dobili na klop, v določenem delu upoštevajo pripombe, bila naša pripomba k 2. členu je bila pa naperjena predvsem v to, da bi ta 3. točka dosledno povzelo opredelitev kaj pomeni upravljanje ladij iz 1. člena, se pravi, ne da bi se samo glede upravljanja posadke ladje, ampak da bi se tudi poudarilo, da gre za storitve tehničnega upravljanja in upravljanja posadke na ladji.

Hvala.