Najlepša hvala za besedo. Dobro jutro vsem skupaj. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Predlog zakona, ki je pred nami spreminja in dopolnjuje Zakon o davku na tonažo. Zakon o davku na tonažo uvaja alternativno obliko odločanja davčne osnove za plačilo davka o dohodkov pravnih oseb v obliki pavšala. To pomeni, da podjetja, ki poslujejo z ladjami v mednarodni plovbi lahko izbirajo ali bodo plačale davke na dobiček na podlagi davčno priznanih prihodkov in odhodkov, se pravi bodo upoštevala pravila računovodenja po slovenskih računovodskih standardih ali mednarodnih računovodskih standardih poročanja ali pa pavšalno na podlagi neto tonaže ladje. Se pravi države članice Evropske unije, ki se zavedajo pomena pomorstva kot gospodarske panoge spodbujajo z davkom na tonažo, ki predstavlja državno pomoč za katero veljajo posebna pravila. Davek na tonažo je v letu 2007 uvedla tudi Slovenija, in sicer na podlagi odločitve Državnega zbora, ki je leta 2006 sprejel resolucijo o prometni politiki Republike Slovenije v kateri je bilo zavzeto stališče, da se bo z uveljavitvijo davka na tonažo zagotovilo ustvarjanje boljših pogojev za razvoj pomorstva in posledično tudi povečanje števila slovenskih pomorščakov. S tem se bo pomorščakom in ladjarjem slovenskim davčnim zavezancem ustvarilo pogoje za konkurenčen nastop na svetovnem trgu. Ministrstvo za finance je kot nosilec sheme državne pomoči davka na tonažo shemo prvič priglasilo Evropski komisiji in prejelo odobritev za obdobje, ki se prične z veljavo 1. januarja 2008 naprej. Se pravi, ker je takšna pomoč načeloma odobrena za obdobje desetih let je shemo potrebno ponovno priglasiti na Evropsko komisijo. Ministrstvo za finance je zato v letu 2017 pristopilo k podaljšanju omenjene sheme saj je prvotno veljavno desetletno obdobje poteklo 31. decembra 2018. Evropska komisija je v postopku podaljšanja presojala ali so pogoji določeni s to shemo še vedno skladni z veljavnimi pravili in shemo podaljšalo za naslednje desetletno obdobje, to je od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2028. Hkrati se je Slovenija oziroma Ministrstvo za finance tudi zavezalo, da bo do konca leta 2019 pripravilo spremembe Zakona o davku na tonažo, da bo le ta skladen z odločbo Evropske komisije. Odloča Evropske komisije z vključenimi novimi pravili glede izvajanja, je začela veljati 1. januarja 2019, objavljena pa je bila v Uradnem listu Evropske unije 22. januarja 2019.

Poglavitne spremembe oziroma dopolnitve v tej noveli, ki so pred vami se nanašajo, se pravi: prvič, gre za podrobnejšo delitev dohodkov, ki se štejejo za dohodke iz poslovanja z ladjami v mednarodni plovbi. To dohodki se po novem ločijo na dohodke, ki so doseženi za opravljanje pomožne dejavnosti in dohodke, ki so doseženi z osnovno dejavnostjo. Se pravi, dohodki iz opravljanja osnovne dejavnosti so dohodki iz naslova prevoza blaga in potnikov, potem to so tudi dohodki iz naslova dajanja ladij v najem ali v zakup, potem pa so dohodki iz opravljanja pomožne dejavnosti, so dohodki od razkladanja in nakladanja tovora, pa čiščenja ladijskih skladišč pa strojnin za ladje.

Druga novost, ki se ne naša na bolj podrobno ureditev dohodkov iz naslova tehničnega upravljanja z ladjami in vodenja posadke na ladjah, pa je Evropska komisija podrobnejša pravila sprejela v letu 2009. Se pravi, teh pravil dosedanji zakon o tonaži še ni urejal. S to novelo pa se določajo podrobnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravljavci ladij, tisti, ki so v sistemu davka na tonažo.

Upravljavci ladij so, se pravi ta podjetja, ki so specializirana za nudenje različnih vrst storitev ladjarjem, to je lastnikom ladij. V teh primerih gre predvsem za storitve tehničnega upravljanja in upravljanja s posadkami ladij. S tehničnim upravljanjem se razumejo tudi tehnični nadzor plovil. Se pravi, da je ladja skladna s standardi in mednarodnimi predpisi. Nadzor nad vzdrževanjem strojev na krovu ladje, pogajanja za nabavo goriva in maziva za ladje. Se pravi, medtem ko upravljanje s posadko na ladji pa pomeni, da upravljavec zagotovi ustrezno posadko na ladji, se pravi, da ima ta posadka ustrezno izobrazbo in tudi ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev, da lahko opravlja delo na ladji.

Nadalje se z novelo zakona izenačuje tudi obravnava držav članic Evropske unije in držav članic evropskega gospodarskega prostora. Ostale dopolnitve v noveli, pa so povezane z navedenimi spremembami. Nekaj manjših popravkov pa je tudi posledica ugotovitev v zvezi z izvajanjem zakona.

Sklepno še dodajamo, da predlagane rešitve sledijo namenom in ciljem zakona. Upoštevalo se je tudi pravila državne pomoči za pomorski promet, kjer se zasleduje spodbujanje varnega, učinkovitega in okolju prijaznega pomorskega prometa ter njegova konkurenčnost na svetovne trgu. Hvala lepa.