Hvala lepa predsednik. lep pozdrav vsem, kolegice in kolegi še enkrat na tem popoldanskem zasedanju tega odbora.

Gospa kandidatka jaz vas lepo pozdravljam v Državnem zboru in bom kar začel. Imam pripravljenih nekaj vprašanj. O nekaterih delih bom samo dopolnil dr. Trčka, ki je že načel temo, ki tudi mene zanima.

Navsezadnje pa se vsi spoštovani kolegi zavedamo da SVRK je resnično organ upravljanja in kot tak na področju evropske kohezijske politike v Sloveniji je odgovoren za uresničevanje te politike. Skrbi za to črpanje sredstev, o katerih je veliko govora, se usklajuje med ministrstvi in potem poroča vladi. In s tem zagotavlja pogoje za izvajanje evropske kohezijske politike in tako menim, da je prvi v vrsti, da poskrbi za ustrezno izvajanje te politike.

Glejte, glede črpanja evropskih sredstev ne moremo reči da je dobro. O tem smo se na tem odboru velikokrat pogovarjali, lahko jim pa mora biti boljše. Zdaj vzrok za to je mogoče najti že v začetni fazi programiranja oziroma v sprejemanju pravnih podlag za črpanje evropskih kohezijskih sredstev. za trenutno finančno perspektivno, ki se bo leta 2020 zaključila in sredstva bomo črpali predvidoma vse do 2023. Torej s triletno zamudo, ampak je to sicer mogoče.

In zamujanje s sprejemanjem pravnih podlag za črpanje evropskih kohezijskih sredstev je imelo za posledico ravno zamik tega začetka črpanja v Sloveniji in zato danes govorimo o slabšem črpanju sredstev. in nadaljevalo se je in se še nadaljuje s premajhnim črpanjem na vzhodu. Informacijski sistemi še vedno niso v celoti usklajeni in delujoči, kot bi morali biti.

In iz tega spoštovana gospa kandidatka sledi moje prvo vprašanje in sicer če imate morda vizijo, kako pospešite črpanje v tej vzhodni, nekako tako lahko rečemo manj razviti regiji, za katero pa ima Slovenija v osnovi največ sredstev in kaj po vašem mnenju težava te vzhodne kohezijske regije in kako boste to povezali v celoto ob ne povedanem padcu sredstev za zahod v naslednji finančni perspektivi.

In na začetku tega mojega uvodnega dela sem omenil težave z informacijskimi sistemi oziroma / nerazumljivo/ kot ga je omenil tudi dr. Trček. Državna sekretarka SVRK-a je na tem odboru večkrat povedala, da so bile težave s sistemom sicer odpravljene. Sam pa iz terena in pa ljudi, ki ta program uporabljajo v praksi slišim, da v celoti ni tako, da se sistem sesuje, podaljšuje postopke, še vedno na nekaterem delu nepregleden in ima nekatere ne odpravljene težave in bi samo dopolnil dr. Trčka, da me tukaj enako kot njega zanima ali je vaše mnenje, da potrebuje dodaten denar in koliko tega. Ali potrebuje več strokovnjakov, ki bi zadevo opravljali ali kakšne morda druge ukrepe po vašem, ki bi sistem uskladili z drugimi, da bi deloval dobro.

Del težav pri črpanju evropske kohezije pa po mojem predstavlja vseeno javno naročanje, saj se besedila javnih razpisov pogosto so zahtevna, neusklajena, nejasna kar postopek zaplete in pa tudi podaljša. Za črpanje sredstev se odloča, v bistvu manj subjektov, ko bi se jih v resnici lahko in jaz osebno mislim, da se tu rešitev kaže že sama po sebi. Ministrstva bi lahko pripravila manj različnih razpisov na pomembnejših področjih z višjimi sredstvi za financiranje, hkrati pa bolj optimalno, jasno in jedrnato strukturo, ki bi privedla do nekaterih administrativnih razbremenitev.

Sam zaznavam tudi določena navodila v organu opravljanja do sedaj, se pravi SVRK-a in sicer najbolj na relaciji SVRK in ministrstva. To je tudi omenil dr. Trček, kar pomeni, da se v bistvu vsak posredniški organ oziroma izvajalske agencije vzpostavlja, lahko malce drugačno prakso razpisov in si vsak po svoje tolmači pravila.

Tako, da iz tega sledi moje tretje vprašanje. Kje vidite priložnosti za optimizacijo in poenostavitev delovanja SVRK-a na področju črpanja evropskih sredstev in kako boste dosegli, tukaj bi pa prosil za konkreten ukrep, če ga imate boljše sodelovanje med ministrstvi.

Kot zadnje pa se bom dotaknil prihodnosti oziroma novega finančnega okvirja. O tem se vsi sprašujemo. To prihaja z letom 2021. Seveda je odvisno od Slovenije kako se bo glede na predlog finskega predsedstva izpogajala za naslednjih 7 let in zdaj vemo, da o podrobnih številkah in podatkih ne moremo govoriti, ker je bilo to gradivo označeno kot zaupno, a vendar lahko govorimo o teh zadevah, ki so bile izpostavljene v medijih, ker kohezijska politika še vedno kot glavna naložbena politika Evropske unije, iz katere se sofinancirajo številni koristni projekti za Slovenijo, po vseh državah članicah Slovenija je od Evropske unije vseeno iztržila veliko, številna infrastruktura, mehke vsebine. In glede na to, da zahodna regija po novih podatkih, ki jih imamo, je bolj razvita oziroma bistveno bolj razvita kot vzhodna regija, se seveda v tej zahodni regiji, kot sem rekel, pričakuje padec finančnih sredstev. Res je, da pod zahodno regijo sicer spada Ljubljana, ki je nekako najbolj razvita regija oziroma mesto v Sloveniji, a moramo razumeti, da Ljubljana vseeno ni celota, ni Slovenija – Slovenija so tudi druge, manjše občine, ki spadajo v vse druge regije. Nenazadnje pa je na vzhodu tri-četrtina prebivalstva, ne. In ta celota pač ustvarja to, kar ste rekla – delovna mesta, konkurenčnost gospodarstva, rast, trajnostni razvoj in izboljšuje neko kakovost slovenskih državljanov, ne.

Tako, da jaz bi vas vseeno vprašal kje vidite to poenostavitev črpanja za naslednjo finančno perspektivo, ki prihaja, da bodo stvari bolj hitreje in ustrezno tekle? Ne vem, a so to digitalizacija, so to neke računalniške IT podjetja? Oziroma kje vidite dodano vrednost in kakšnim vsebinskim projektom bi dali v Sloveniji prednost, da bi bila ta sredstva bolje počrpana oziroma menite, da bi jim bilo potrebno nameniti več sredstev? In zanima me tudi, če bi po vaše morali te projekte povezovati oziroma jih spodbujati k nekim skupnim prijavam, da bi bili bolj uspešni.

Zdaj pa samo še eno, čisto resnično moje osebno vprašanje. Omenila ste zeleni dogovor, omenila ste okolje in na to, kar se vsi zadnje čase zelo obešamo, a vseeno se zavedamo, da je to za nas nujno, bi želel vaše mnenje glede javnega prometa v Sloveniji. Poglejte, na tem področju bomo v Sloveniji, po mojem mnenju, potrebovali napredek in razvoj. Glede na to, da ste sedaj tudi Slovenka, ste tudi Avstrijka in če lahko rečemo, da v Avstriji je javni promet urejen dobro, me zanima kakšen je vaš pogled na razvoj javnega potniškega prometa v Sloveniji. Čisto osebno. In nedolgo nazaj smo imeli ravno v tem Državnem zboru ostro debato o morebitni širitvi ljubljanske obvoznice, saj se veliko Slovencev vozi na delo v Ljubljano. Ali menite, da je nujna neka takojšnja okrepitev potniškega železniškega prometa na ljubljanskem obroču in kasneje tudi celotne mreže v Sloveniji.

Hvala lepa.