Spoštovani predsednik, dobro jutro, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni.

V skladu z določili Zakona o Ustavnem sodišču, lahko tudi tretjina poslancev Državnega zbora vloži pobudo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa. V konkretnem primeru je tako 32 poslancev vložilo pobudo za oceno ustavnosti Zakona o zdravstveni dejavnosti v členih, ki jih navajam v nadaljevanju. Hkrati so vložili tudi predlog za začasno zadržane izvajanja istih členov, z izjemo 43., 44. in 53.b člena in 39. člena prehodnih določb zadnje novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, torej ZZDej-K.

Tako smo na isto temo 3. 9. v tem letu v primeru obravnave začasnega zadržanja že razpravljali o razlogih zakaj vlada Republike Slovenije meni, da izpodbijani členi zakona niso nezakoniti in ne neustavni. Naše mnenje ostaja nespremenjeno, kot bom pojasnil v nadaljevanju. Državni zbor je v zadevi začasnega zadržanja sprejel stališče, da niso izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje izvajanja zakona. In o tem je tudi že odločalo Ustavno sodišče. Vlada Republike Slovenije je 28. 11. sprejela mnenje o danes obravnavani zahtevi za oceno ustavnosti, ki ste ga tudi sprejeli v sklicu te seje in na katerem tudi vztrajamo. Torej, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti ZZDej-K vsebuje spremembe in popolnitve Zakona o zdravstveni dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki pomeni izboljšanje izvajanja zdravstvene dejavnosti v smeri zagotavljanja večje transparentnosti, učinkovitosti, strokovnosti in učinkovitejšega nadzora. Spremembe in dopolnitve vsebujejo dopolnitve zakonske ureditve zdravstvene dejavnosti, izvajanja nadzora nad izvajalci zdravstvene dejavnosti ali pa sploh niso bila urejena, na primer, podeljevanje dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti. ZZDej-K je v veljavo stopil 17. 12. 2017.

Ključne novosti in rešitve, ki jih je omenjena novela prinesla v slovenski pravni red, je ureditev tako področja izdaje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti, področje podeljevanja koncesij, nadzor nad izvajalci zdravstvene dejavnosti in zdravstvenimi delavci in sodelavci. V prihodnjih določbah zakona smo uredili priznavanje kompetenc, pridobljenih z delom, za nadaljevanje opravljanja dela na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre, za katere se že od leta 2004 dalje zahteva visoka izobrazba in sicer, tistih sedmih medicinskih sester, ki so ta dela, ki so opravljale na delovnem mestu medicinske sestre, opravljale že vrsto let. Nadalje pripravništva zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev. Členi, za katere se zahteva presoja ustavnosti so, torej v okviru Zakona o zdravstveni dejavnosti – 3. člen, 3.a člen, 42. člen, 43. člen, 44. člen in 53.b člen, ter v okviru Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, torej ZZDej-K – 39. in 41. člen.

Torej, drugi odstavek 3. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti definira, katere zdravstvene storitve obsega javna zdravstvena služba in opredeljuje, da se opravljajo kot negospodarske storitve splošnega pomena. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-194/17-21 že odločilo o ustavnosti drugega odstavka 3. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti ter sprejelo odločitev, da se druga poved drugega odstavka 3. člena ZZDej razveljavi, kolikor ureja presežke prihodkov nad odhodki za izvajalcev zdravstvene dejavnosti, v okviru javne zdravstvene službe, ki so gospodarske družbe in zasebni zdravniki, v preostalem delu pa protiustavnosti ni ugotovilo. Glede na odločitev Ustavnega sodišča, ni več omejitev razpolaganj s presežki za gospodarske družbe in zasebne zdravnike.

Tretja alineja drugega odstavka 3.a člena, prva alineja četrtega odstavka 3.a člena v zvezi s prvo alinejo petega odstavka 3.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti opredeljujejo, da mora izvajalec za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti med drugim imeti zaposlenega odgovornega nosilca za posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti, ki jo opravlja, ter pogoje, ki jih mora le ta izpolnjevati, to je splošnih pogojev za samostojno opravljanje dela, tudi ustrezne delovne izkušnje na strokovnem področju, za katerega se izda dovoljenje za opravljanje dejavnosti.

Po mnenju Vlade Republike Slovenije je navedba, da bi zaradi izvrševanja izpodbijanih določb 3.a člena ZZDej, ki urejajo pogoje za odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, nekonkretizirana in neutemeljena. Pri določitvi pogoja za odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, gre za širši javni interes, ki upošteva pravico do kakovostnega in varnega zdravstvenega varstva vsem pacientom pod enakimi pogoji. Hkrati je v drugem odstavku 39. člena ZZDej in ZZDej-K, ki so pridobili dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti pred uveljavitvijo tega zakona, določen rok treh let od uveljavitve tega zakona, da vložijo vlogo za dopolnitev izdanega dovoljenja oziroma vpisa v register zasebnih zdravstvenih delavcev, z določitvijo odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, torej je izvrševanje te določbe ZZDej, za obstoječe izvajalce iz zdravstvene dejavnosti že na podlagi zakona, odloženo za 3 leta.

Drugi odstavek 42. člena ZZDej določa, da se koncesija podeli, če koncendent ugotovi, da javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe oziroma, če javni zdravstveni zavod ne more zagotoviti potrebne dostopnosti do zdravstvenih storitev. V zvezi z izpodbijanim 42. členom je treba pojasniti, da se po mnenju Vlade Republike Slovenije kriteriji in merila, na podlagi katerih koncendent sprejme odločitev, da bo začel s postopkom podelitve koncesije zdravstvenih storitev, dovolj določno opredeljeni. V 44.a členu, je tudi določeno, da je treba pred začetkom postopka javnega razpisa posamezne koncesije zdravstvenih storitev sprejeti koncesijski akt, katerega obvezna sestavina je tudi utemeljitev razlogov za podelitev koncesije iz drugega odstavka 42. člena ZZDej.

Glede na to, da koncesijski akt sprejme občina, bo moral torej koncendent v predlogu za sprejem koncesijskega akta, izpolnjevanje kriterijev in meril za razpis koncesije, podrobneje utemeljiti. Zato ne more priti do diskrecije koncendenta, še manj pa do neenake obravnave prijaviteljev na razpis, saj izpodbijana določba ZZDej, določa pogoje, na podlagi katerih se razpiše koncesija za opravljanje zdravstvenih storitev in ne kriterijev in meril za izbiro ponudnika za podelitev koncesije na podlagi javnega razpisa, ki so določeni v 44.d členu ZZDej.

V 43. členu in 44. členu Zakona o zdravstveni dejavnosti, je določeno pozitivno mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pristojne zbornice ali strokovnega združenja v postopku odločanja o podaljšanju koncesije. Prav tako je določeno soglasje ministrstva, pristojnega za zdravje, za podelitev koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, ter soglasje ministrstva, pristojnega za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v postopku sprejemanja koncesijskega akta. V zvezi z izpodbijanim 43. členom in 44. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti, Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da v navedenem primeru Ustava Republike Slovenije ni kršena, saj gre za postopke, v katerih sodelujejo deležniki, ki vsak s stališča svoje pristojnosti lahko prispevajo k izboljšanju dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse prebivalce Republike Slovenije.

V 53.b členu Zakona o zdravstveni dejavnosti, so določeni pogoji, pod katerimi lahko zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu ali drugem javnem zavodu iz 8. člena, opravlja zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Glede 53.b člena Zakona o zdravstveni dejavnosti, kjer so določeni pogoji, pod katerimi lahko zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, opravlja zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, Vlada Republike Slovenije meni, da v navedenem primeru ne gre za omejevanje svobode v zvezi s pravico do dela, saj je bilo navedeno določilo sprejeto predvsem z namenom zagotavljanja kakovostnih storitev za paciente, kot tudi odgovornosti za opravljanje storitve, zato je potrebno pogodbeno delo v javni zdravstveni službi omejevati na najmanjši možen obseg in kakovostne storitve zagotavljati predvsem z redno zaposlenimi zdravstvenimi delavci.

In še slednje, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 41. člena ZZDej in ZZDej-K, pa ureja vprašanje vpliva spremenjene ureditve koncesij, za izvajanje zdravstvene dejavnosti za koncesije, ki so bile podeljene pred uveljavitvijo novele ZZDej, na način, da se koncesije, podeljene za nedoločen čas in koncesije, podeljene za določen čas, kjer se veljavnost izteče po preteku 15 let od uveljavitve zakona, spremenijo v koncesije za določen čas 15 let.

Glede izpodbijanega 41. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti za koncesionarje njihove koncesije za opravljanje zdravstvenih storitev, ki so bile podeljene za nedoločen čas ali daljše obdobje podelitve za določen čas, pomembno je poudariti da, koncesije niso in ne bodo izgubili, ampak se jim bo samo obdobje podelitve koncesije skrajšalo. Tudi po skrajšanju obdobja podelitve, pa bodo koncesije na podlagi izpodbijanih členov prenehale šele po preteku 15 let od uveljavitve zakona.

In sklepno, Vlada Republike Slovenije po preučitvi prejete zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti Ustavnega sodišča Republike Slovenije meni, da zahteva za oceno ustavnosti posameznih določb, obravnavanih zakonov, ni utemeljena. Navedene določbe niso v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije in Ustavnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da zahtevo zavrne.

Hvala lepa.