Hvala za besedo.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, ministrica, državna sekretarja, ostali gostje lep pozdrav!

Na zbornici smo dokument imeli v zelo široki razpravi. Znotraj zborničnega sistema smo pa tudi na vseh dogodkih omenjali, da se sprejema resolucija in pomembnost tega dokumenta. Šli smo skozi vse območne enote, strokovne odbore zbornice, upravni odbor. Svet zbornice je sprejel stališče do resolucije in seveda tudi strokovne službe. Dokument je zbornica podprla kot ustrezen dokument. Ocenili smo, da naslavlja prav vse, kar je strateško pomembno nasloviti, vendar ugotovili seveda tudi, da je tudi dober dokument možno še malce izboljšati, zato smo tekom te razprave pripravili tudi pripombe oziroma dopolnitve sledi spremembah, da je bilo lažje tudi sledljivost teh naših pripomb in moram reči, da so bile te pripombe predvsem usmerjanje v izboljšanje in jasnost teksta in večinoma so bile te pripombe, ki smo jih posredovali tudi upoštevane s strani ministrstva. Je bilo generalno, če gledamo na samo strategijo v tej razpravi danih nekaj mnenj, ki bi jih rad izpostavil in sicer, da je resolucija preveč splošna, preveč načelna in nima rangiranih prioritet se pravi naslavlja vse, vendar bi si želeli, da nekaj se pa bolj posebej in konkretno naslavlja - seveda tudi v zvezi s tem smo dobili odgovor - in je ministrica tudi to danes predstavila zakaj ni. Še nekaj nam je manjkalo potrebno bi bilo v resolucijo zapisati kdo bo nadziral uresničevanje ciljev resolucije in kako bodo posamezne institucije odgovorne za izvajanje resolucije – kaj Vlada, kaj ministrstva, kaj nevladne in tako naprej?

Potem, manjkala nam je ena jasnejša zaveza, da se država mora zavezat k realizaciji izvedbi ciljev in seveda zagotovit ustrezna sredstva za ta namen. Se pravi, resolucija brez denarja je lahko mrtva črka na papirju, čeprav, resolucija v resnici naslavlja tudi vsebine, ki jih moramo v načinu obnašanja spremenit, ne samo denar, kajne, kar se mi zdi zelo pomembno. In, mogoče bi želel eno malo bolj jasno zavezo o resoluciji, tudi glede upravljanja s tveganji, da bi se, bom rekel, bolj jasna zaveza postavila, glede oblikovanja, mogoče glede oblikovanja sklada, ampak, kot rečeno, odgovor je bil, da nas ta razprava še čaka potem v razpravi o ukrepih, v nadaljevanju.

In seveda, še nekaj nam je manjkalo, kazalniki spremljanja učinkov izvajanja resolucije. Mi smo za to, pač, dodatno, ta tekst okrepil z enim novim poglavjem, prioritete pri izvajanju o resoluciji, kjer smo tudi sami nekako naredili en pregled tega, kaj bi bilo najbolj pomembno, po rangu, da se prioritetno izvaja. Težišče smo dali, recimo, znotraj skupine a, skupine ciljev, primerljiv dohodkovni položaj in stabilnost dohodka, kot tisti ključni strateški oziroma specifični cilj in pa pri skupini b, prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb, kot tisto, kar je treba prioritetno naslavljat.

Torej, zbornica resolucijo podpira, gre za pomemben dokument, daje temeljne usmeritve, za pripravo izvedbenih dokumentov v okviru SKP. Pa ne samo to, pomembno je, da se seveda daje pomembne usmeritve tudi pri pripravi nacionalne zakonodaje in pa pri izvajanju posameznih politik, ki niso skupna kmetijska politika in, zato je pač ta pomembnost dokumenta tako velika, ker ne naslavlja samo SKP.

Pomembno, kar pa bi želeli opozorit, potem, ko bo resolucija sprejeta, pa je, da mora Vlada v prvi vrsti zagotoviti, da bo obseg sredstev za financiranje razvojnih politik s to resolucijo zadosten. Zagotoviti je potrebno vsaj enak obseg sredstev za ukrepe kmetijske politike in dodatno zagotovit nacionalne vire za financiranje ukrepov stabilizacije dohodka, predvsem za sofinanciranje zavarovanje in pa interventne ukrepe, v primeru tržno cenovnih poslabšanj in, seveda, pomembno je tudi, da zagotovi usklajeno delovanje politik, v smeri pridelave hrane in da je ta prioriteta med politikami, ki naslavljajo isti prostor. To dostikrat pozabljamo, ko gre za pozidavo zemljišč, ko gre za, bom rekel, »rangiranje« prioritet pri ohranjanju narave in podobno.

Drugo, Ministrstvo za kmetijstvo se mora na nek način zavezat, da bo pri kreiranju ukrepov skupne kmetijske politike, pri dodeljevanju podpor sektorja, si posameznim sektorjem, sledilo ciljem, ki so zapisani v tej strategiji in da bodo oblikovani izvedbeni ukrepi, ki bodo v največji meri usklajeni tudi znotraj sektorja, kot celote - se pravi, tudi z interesnimi zastopniki kmetov in kmetijstva, podeželja in da bodo ukrepi oblikovani na način, da bodo administrativno nezahtevni in rezultatsko naravnani. To je nekaj, kar bomo v bistvu moral bistveno spremenit v novi kmetijski politiki oziroma novem programskem obdobju. In seveda tudi, da se jasno opredeli, pri izvajanju ukrepov, kakšna je vloga družinskih kmetij, pri razvoju kmetijstva v prihodnje.

Ministrstvo za okolje in prostor mora pri kreiranju svojih politik sledit tem načelom, v strategiji, jasno, da načelo trajnostnega razvoja pridelave hrane, vendar mora oblikovat ukrepe na način – oziroma politike – da ne bo prihajalo do nepotrebnih konfliktov v prostoru, ker s temi konflikti se povečuje možnost opuščanja kmetovanja. Bom mogoče v nadaljevanju res, zelo na kratko, tudi omenil, zakaj omenjam nevarnost opuščanja kmetovanja v prihodnje, kot veliko tveganje za slovensko kmetijstvo. Če gledam Ministrstvo za finance dejstvo je, da je potrebno pri politikah, ki jih izvaja to ministrstvo zagotavljati, upoštevati specifični položaj kmetijstva, da je potrebna, da ugotavlja, da zagotavlja oziroma upošteva pri kreiranju politiki dohodkovni položaj v kmetijstvu, da dejansko kreira ukrepe, ki so v bistvu na neki način zagotavljajo spodbujanje, ohranjanje kmetovanja in da z nekimi pavšalnimi mehanizmi ureja področje, za to da se administrativna bremena ne povečujejo. Tudi kmetijske organizacije imamo pomembno težo pri izvajanju resolucije, ker marsikaj je notri zapisano, kar bomo morali narediti predvsem pa se bomo morali poenotiti v stališčih glede prioritet in kaj je tisto, kar moramo naprej bom rekel prioritetno naslavljati in nekako se potegniti se nazaj v te vrtičarskem kreiranju posameznih politik.

Zadružni sistem definitivno ta resolucija zelo veliko težo daje povezovanjem v verigah, povezovanje na drugi stopnji, na drugem nivoju. Oblikovanje organizacij proizvajalcev so nekaj, kar sledi temu temeljnemu cilju izboljšanje in zagotavljanje stabilnosti dohodka in tukaj ta sistem ima pomembno vlogo in težo in pa institucije prenosa znanja. Seveda nič ne bo brez znanja. Ti sistemi prenosa znanja, ki jim je velika teža v resoluciji dana in velik pomen morajo to svoje oddelati, kar v resoluciji piše.

Sedaj, če grem počasi zaključujem. Ciljev resolucije ne bo možno zasledovati, če ne bomo odgovorili na nekaj ključnih vprašanj.

Prvo je: Kakšno prioriteto ima pridelava hrane v prihodnosti v Sloveniji, kakšno vlogo pri tej pridelavi imajo družinske kmetije? To je ključen odgovor na katerega bomo seveda v resoluciji je vse to omenjeno, ampak bom rekel, da je to vprašanje na katerega je odgovoriti, ker iz njega bomo seveda, potem kreirali ukrepe.

Drugo: Kakšen bo ugled kmeta v družbi? To ima na dolgi rok izjemno velik pomen. Danes mladina ne vidi več priložnosti v kmetijstvu in je bi rekel da je to nekako panoga, ki ni za bodoče generacije interesantna. Poklic kmeta je eden od poklicev, ki na neki način izumira in je potrebno narediti in resolucija mora tudi to razpravo spodbuditi, da se bo to vprašanje naslovilo, ker ohranjanje kmetovanja v naslednjih generacijah je izjemno pomembno.

Tretje: Kako se učinkovito soočiti s podnebnimi spremembami? Podnebne spremembe so nekaj, kar imamo na mizi dnevno in s tem se vsakodnevno soočamo in resolucija to naslavlja, ampak z ukrepi je potrebno to še okrepiti.

Bi opozoril še na dvoje. Struktura kmetije v Sloveniji je taka, da je po naši oceni polovica kmetij 30 tisoč kmetij je takih, ki jim kmetovanje ne pomeni ekonomskega interesa se pravi, da ne kmetujejo, zaradi ekonomskega interesa, zato da bi zaslužili. So pa ključne te kmetije za ohranjanje neproizvodnih javnih dobrin. Se pravi, ohranjajo visoko stopnjo biodivezitete, ker imajo visoko vredne naravovarstvene travinja, ohranjajo kulturno krajino in pa ohranjajo poseljenost podeželja na odmaknjenih območjih. S spremembo generacij na teh kmetijah je zelo velika bojazen, da ne bomo mogli ohranjati takega načina kmetovanja v naprej in govorimo v marginalnih območjih in govorimo o zelo velikem številu, polovici slovenskih kmetij. Kmetijska politika je do sedaj uspela ohranjati to strukturo kmetij, čeprav je ekonomsko manj pomembna, ampak iz vseh drugih vidikov, kjer pa profitirajo bolj drugi sektorji kot kmetijstvo pa, kar v zadostni meri. Mi se bojimo, da mlada generacija ne bo takega način življenja več povzemala in lahko se zgodi, da bomo v ne tako dolgem prihodnjem obdobju se bomo ukvarjali z vprašanjem ali ne bomo plačali ljudi samo zato, da so tam in ali mu ne bomo dali delovno mesto zato, da bo izvajal neproizvodne javne dobrine na nekem območju in resolucija že ta trenutek naslavlja to vprašanje v izvedbenem delu se mora pa še toliko bolj naslavljati. In drugo kar bi rad še opozoril - vloga živinoreje v kmetijstvu, predvsem govedoreje. Ta je danes postavljena na nek pranger, to je neko zlo v tej družbi, pravzaprav govedoreja pri nas predstavlja 40 % vednosti kmetijske pridelave, če zraven štejemo še vrednost predelave krmnih rastlin. In tudi v prihodnje bo govedoreja ena ključnih panog v kmetijstvu, ki bo morala biti deležna podpore. In mi imamo izrazito ekstenzivno kmetijstvo 8,6 GVŽ je povprečje po eni kmetiji, 8 živali na kmetijo. To je daleč od industrializiranega kmetijstva. Niti približno naše kmetijstvo ni industrializirano, kar se poskuša dokazovati s tem kakšen močan vpliv ima živinoreja na emisije. Seveda imamo emisije, ampak ključne emisije v tej državi so promet, 51 % emisij. In promet v zadnjih desetih letih povečal emisije za 25, 5 % in je 1 % pod ciljno vrednostjo za 2020. Govedoreja dejansko predstavlja 10 % emisij, ampak se je v tem času njen vpliv zmanjšal in smo 6 % pod ciljno vrednostjo za leto 2020. In imamo nastavljene ukrepe, in v resoluciji so tudi omenjeni, kako ta vpliv še nadalje zmanjševati, ne na način, da bomo pobijali živali ali pa zmanjševali njihov stalež, ampak na način, da bomo izvajali ukrepe, ki predstavljajo zmanjšanje teh emisij. In v strategiji in v dokumentih, ki o tem govorijo, je napisano, da so najprimernejši mehanizmi selekcijsko delo in pa strokovno delo izboljšanje obrokov, izboljšanje načina ravnanja z gnojem in podobno, lahko bistveno še nadalje prispeva k zmanjševanju. Mi imamo stalež govedi v tem trenutku za 20 % manjši kot je bil v 70-ih letih prejšnjega stoletja, se pravi načelno bi se morale v tej državi emisije toplogrednih plinov zmanjšati, če bi bila res govedoreja ključni problem, pa ni. In mimogrede, široka potrošnja ima večji delež emisij kot govedoreja, 13 %, samo lažje je kravo obtožiti za nekaj kar je nekaj daleč, pa sam sebe malo mimogrede še opravičiš.

Mi smo predlagali tudi da se amandmira resolucija v dveh primerih. Kot rečeno ministrstvo je v največji meri upoštevalo naše pripombe, smo dali pa sugestije za malo jasnejši tekst v enem primeru in gre za vprašanje upravljanja z zvermi. V tekstu je notri napisano v resoluciji: družbena sprejemljivost, to je v poglavju 2, podpoglavje 2.2. družbena sprejemljivost za zagotavljanje ugodnega stanja zavarovanih velikih zveri in divjadi pomembno vpliva na ohranjanje kmetovanja, stalež rejnih živali ter bivanje kmečkega in nekmečkega prebivalstva na območjih, pojavljanja velikih zveri in divjadi. Mi smo v preteklosti z zvermi znali upravljati, desetletja smo imeli ugodno stanje populacije, šele potem, ko se en del zainteresirane javnosti v to začel vpletati je prišlo do kaosa na tem področju, imamo danes nekajkratnih indeksov pojavljanja škod, ki se v primerjavi 2019, 2018 povečal. In definitivno in s podatki in izračuni, ki smo jih naredili, je dokazano, da širjenje populacije velikih zveri vpliva na interes po kmetovanju. Ta se pač tam kjer je bilo v preteklosti več tega pojavljanja zmanjšuje. In bi želeli, da se napiše v tem dokumentu, da družbena sprejemljivost negativno vpliva na nepomembno, ne piše pomembno, ampak negativno vpliva. In drugo je vezano na vodovarstvena območja, jasno vsem v tej državi je, da so vodni viri ključna dobrina in da si vsi v tej državi želimo, da vedno in povsod iz pipe teče pitna voda, vendar ljudem, ki imajo omejitve pri kmetovanju na teh območjih je treba zagotoviti sistemsko nadomestilo za kmetovanje na vodovarstvenih območjih in predlagamo, da se v resolucijo to tudi zapiše.

Hvala lepa.