Spoštovani predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, spoštovani člani odbora, spoštovani moji sodelavci, vsi ostali povabljeni – dovolite seveda, da najprej, ne glede na to, da smo že kar zakorakali v leto, zaželim vsem uspešno, srečno, zdravo novo leto, predvsem pa obilo dobrega sodelovanja v korist slovenskega kmetijstva, gozdarstva in pa živilskopredelovalne industrije.

Kot je predsednik povedal, je pred nami dokument, ki smo ga pripravili v preteklem letu na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa vendar moram opozorit, da je dokument pripravljen v širšem konsenzu oziroma v sodelovanju z vsemi deležniki, na področju kmetijstva, torej z nevladnimi organizacijami, ki združujejo različne asociacije na področju kmetijstva in pa prehrambne industrije, do čim v nekem delu se dotaknemo tudi gozdarskih vsebin, pa vendar moram poudariti, da bo tudi v razpravi to bolj jasno, da gozdarstvo vendar ima svojo resolucijo, svoj strateški dokument, zato se ga tukaj obravnava zgolj v manjšem delu, kolikor se pač dotakne, kasneje, vsebin programov razvoja podeželja.

Torej, zakaj smo se lotili pripravljat ta dokument in zakaj smo z njim v preteklem letu pohiteli? Zato, ker se približuje prihodnja finančna perspektiva, za katero je seveda potrebno pripraviti ključne strateške dokumente, ki bodo, potem seveda tudi predstavljali načrt za črpanje evropskih sredstev iz vseh tistih skladov, ki so kmetijstvu namenjeni to je Evropski kmetijski sklad in pa Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. Na začetku želim povedati, da je resolucija politično strateški dokument, ki v osnovi odraža stanje in pa predvsem se osredotoča na potrebe in intervencije kmetijstva v prihodnjem obdobju. Torej, na neki način ta dokument predstavlja razvojno usmeritev slovenske pridelave in predelave hrane in pa seveda tudi nadaljnjega razvoja podeželskega prostora. Je pa ta dokument zgolj podlaga za prihodno pripravo nacionalnih ukrepov in hkrati predstavlja enovit strateški načrt oziroma je podlaga za enovit strateški načrt za izvajanje skupne kmetijske politike. Torej, v tem dokumentu še ne govorimo o mehanizmih in ukrepih, s katerimi bomo skupno kmetijsko politiko, potem izvajali, ampak dejansko govorimo zgolj o usmeritvah v te ukrepe. Zakaj gremo do tega nivoja, zato ker še do današnjega dne niso sprejete tiste ključne evropske uredbe niti za večletni finančni okvir, ki bi nam seveda pokazale kakšna bo finančna perspektiva niti ključne uredbe, na podlagi katerih bi mi že lahko pripravili oziroma zaključili s pripravo strateškega načrta, čeprav ga na ministrstvu že zelo intenzivno pripravljamo do seveda tiste meje, do koder imamo v tem trenutku že znana dejstva.

Kaj je predvsem tista nova smer, ki jo v tem dokumentu želimo predstaviti in v katere cilje se osredotoča? Predvsem želimo naslavljati izrazito potrebo po stabilizaciji in pa zagotavljanju ustrezne ravni dohodka in s tem tudi zmanjšanje od velike odvisnosti od subvencijskih podpor. To seveda ne pomeni, da želimo s tem subvencijske podpore kakorkoli ukiniti ali jih zmanjšati v hipu, predvsem želimo seveda omogočiti, da na nek daljši rok omogočimo, da bo kmet seveda iz naslova svojega dela in pa prodaje svoje pridelkov na trgu sposoben prejeti takšen dohodek, ki bo to odvisno zmanjševal. Kot vidimo se evropska kmetijska politika spreminja tudi na evropski ravni. V prihodnji tudi finančnih perspektivah je najbrž realno pričakovati znižanje sredstev. Prvo se nam obeta že v prihajajoči finančni perspektivi in zato seveda moramo in nujno kliče potreba po tem, da v nadaljevanju kolikor se da to poskušamo zagotavljati na drugačne načine.

Potem je naslednje pomembna stvar, ki jo obravnavamo v dokumentu izjemno pomembna struktura našega slovenskega kmetijskega prostora, se pravi, na eni strani obravnava družinskih kmetij, ki jih je seveda večina okoli 96 odstotkov in pa seveda tudi, potem večjih kmetijskih gospodarstev ali podjetij in pa živilsko pridelovalne industrije, ki pa so ključni za tvorjenje verig in nenazadnje tudi za prispevek k večji samooskrbi na slovenskem trgu. Izrazito naslavljamo potrebe obojih struktur, ampak seveda s primernimi ukrepi, ki dajo podporo obema vrstama kmetovanja v Sloveniji.

Zelo naslavljamo oziroma se dotaknemo področje odpornosti sektorja to pomeni k čim večjem poizkusu zmanjšanja vplivov različnih podnebnih sprememb torej s sodobnimi tehnološkimi pristopi in za zaščito, ki bi seveda kmete čim bolj obvarovale od velikih škod in pa izpada pridelkov iz tega naslova, zato bo tudi finančna perspektiva izrazito orientirana v to smer. Ključni manko ugotavljamo tudi na področju povezovanja kmetijskih pridelovalcev in živilstva in na tem področju načrtujemo veliko ukrepov, ki gredo v smeri ustanavljanja in krepitve verižnih odnosov predvsem pa tudi pomena zagotavljanja pravičnih odnosov znotraj verige tako v finančnem smislu, kjer seveda tudi ta dohodkovni del mora biti pravično razdeljen in seveda tudi v smislu odnosov med različnimi deležniki znotraj verige. Veliko ambicijo seveda tudi dajemo oziroma imamo na področju ohranjanja obdelanega in poseljenega podeželskega prostora, kjer bo v tej finančni perspektivi tudi nekaj več možnosti, da pri tem upoštevamo specifiko slovenskega kmetijskega prostora, ki je izrazita in približno 70 % se nahaja na območju z omejenimi dejavniki, tokrat imam možnost, da naredimo, ker bo toliko svobode dopuščene na nek način pri kreiranju strateškega načrta, da to specifiko tudi upoštevamo in na ta način tudi naslavljamo ali pa pomembneje upoštevamo to našo omejenost v raznolikosti kmetijskega prostora. Velik problem ali pa izziv se pojavlja na področju dialoga med mestnim in podeželskim prebivalstvom. Jaz mislim, da je iz dneva v dan bolj izrazit in pa s tem tudi razumevanje vloge kmeta. Priča smo številnim nasprotovanjem na eni strani naravovarstva na drugi strani kmetijstva. Jaz mislim, da bo tukaj potrebno vložiti velike napore, oba področja sta izjemno pomembna, na eni strani kmetijstvo kot tisto področje, ki seveda skrbi za zagotavljanje naše prehranske neodvisnosti čim večje in pa seveda čim večje samooskrbnosti, na drugi strani bomo pa morali in bomo zavezani tudi k upoštevanju okoljskih vidikov, kar bomo čez naše ukrepe seveda moramo tudi zelo intenzivno naslavljati in že zdaj smo seznanjeni, da bo vsaj 30 % skupnega proračuna, ki bo, države namenjen, potrebno naslavljati v različne ukrepe za varovanje naravnih virov in o tem govorim o prav vseh naravnih virih od zemlje, zraka, vode in vsega kar v naravno okolje sodi. Izjemno pomembno in za Slovenijo ključno bo tudi področje modernizacije in nadgradnje znanj, torej govorimo tehnološki prenovi in inovativnem pristopu v slovenskem kmetijstvu, po opravljenih analizah tukaj Slovenija zaostaja za mnogimi evropskimi državami in tukaj bo potrebno narediti mogoče dva koraka hitreje, da bomo na nek način nadoknadili tisti izpad, ki se je zgodilo mogoče v preteklih letih in toliko intenzivneje modernizirali slovenski kmetijski prostor, ki pa zagotovo mora biti usmerjen predvsem v to, da bo kmetom omogočal boljši položaj na trgu, večjo konkurenčnost, večjo dodano vrednost in pa seveda za tem na nek način moramo omogočiti tudi olajšanje vseh postopkov, ki na svojih kmetijah opravljajo in pri tem govorim seveda tudi vključno z debirokratizacijo in zmanjšanjem administrativnih ovir, ki nastopijo v vseh procesih, ki so povezani s črpanjem evropskih sredstev in pa potem tudi z različnimi kontrolami, ki se jih na terenu izvaja. Na tem področju tudi pripravljamo poseben akcijski načrt za digitalizacijo slovenskega kmetijstva in temu želimo resnično strateško načrtovano pristopiti, da bi res dosegli tisti namen, ki ima za cilj, da bodo ta znanja in ti sodobni tehnološki pristopi predvsem koristni za končne deležnike, to je za kmete. Umno gospodarjenje z naravnimi viri in pa izrazita potreba po medresorskem sodelovanju, ki se pojavlja potem tudi pri vseh nadaljnjih vsebinskih kontekstih obravnavne različnih področij.

Omenila bi zgolj še mogoče 4 pomembne skupine ciljev, ki jih želimo naslavljati in so v celoti tudi zajete in prikazane v tej shemi v resoluciji, torej naslavljamo štiri skupine ciljev, ki potem se razpršijo v množico specifičnih ciljev znotraj posameznega področja in najprej govorimo o odporni in konkurenčni pridelavi in predelavi hrane, potem drugi cilj zajame trajnostno opravljanje z naravnimi viri in zagotavljanje javnih dobrin, sem seveda sodijo tudi vse tiste okoljske vsebine in potem tretje področje, dvig kakovosti življenja in gospodarske aktivnosti na podeželju pri čemer govorimo o vseh tistih tehnoloških, sodobnih tehnoloških pristopih inovativnosti in pa tudi spodbujanje večje podjetnosti in pa podjetniške aktivnosti v kmečkem in podeželskem prostoru. Četrti cilj je horizontalen in nekako naslavlja tudi vse ostale tri skupine ciljev in to je krepitev oblikovanja in pa prenosa znanj, predvsem tistih že vzpostavljenih znanj, ki so dobra, da dejansko doseže tisti najnižji operativni nivo in da postane uporabna in koristna za naše pridelovalce.

Mogoče pri prvi skupini ciljev, zgolj nekaj pomembnejših za omenit - ko govorim o odporni konkurenčni pridelavi in predelavi hrane, pri tem seveda moramo upoštevati tudi vedno močnejši glas ali pa klic našega okolja, naših potrošnikov, ki od nas zahtevajo dostop, da jim zagotovimo visoke standardne, varne in pa kakovostne prehrane, ob tem, seveda, da pri tem upoštevamo tudi vse ostale prakse, ki so pomembne in ki jih naslavljamo v drugih področjih, to je učinkovita raba in pa dostopnost virov. Jaz mislim, da na tem področju in to smo tudi napisali v resoluciji, moramo izrazito se usmeriti v trajnostno kmetovanje, upoštevanje višjih okoljskih standardov in da v resnici, v Sloveniji, za to imamo več kot dobre pogoje in smo mogoče lahko na teh področjih veliko bolj ambiciozni, za kar mi že pripravljamo tudi nov akcijski načrt ekološkega kmetovanja v Sloveniji, pri čemer, kot rečeno, mislim, da imamo še veliko prostora, da tudi v ciljih lahko naredimo veliko bolj ambiciozne številke.

Že sem povedala tudi in še enkrat poudarjam, ker to področje je pomembno, krepitev agroživilskih verig in izboljšanje položaja kmeta v teh verigah. Vem, da to poudarjamo konstantno, da najbrž vsak strateški dokument vsebuje to, ampak, resnično, na tem področju je potrebno vložiti še veliko napora. Mi se trenutno ukvarjamo z posameznimi sektorji, kjer te verige vzpostavljamo in dejansko, v te zadeve je potrebno, tudi z veliko nekega osebnega napora in angažmaja, pristopati, da potem na neki daljši rok, te verige postanejo učinkovite, stabilne in da seveda tudi potem dosegajo vse tiste učinke, ki si jih od verižnih odnosov, znotraj verig, želimo.

Jaz mislim, da ne gre zgubljati besed glede trajnostnega upravljanja z naravnimi viri. Priča smo različnim okoljskim zahtevam, dokumentom, ki od nas zahtevajo, da upoštevamo okolje in naravne vire in kot že rečeno, tudi Evropa je na tem področju izjemno ambiciozna in nam narekuje tudi kar zavezujoče cilje in tudi predpiše, koliko sredstev, kakšen odstotek sredstva bomo temu morali namenjati. Na tem področju, kot že omenjeno, bo potrebno veliko več strpnosti in pa dialoga. Na eni strani razumevanja naravovarstvenih, seveda, vsebin, na drugi strani razumevanja vsebin in pa pomena kmetijstva in, na nek način, zastavit si neke srednjeročne cilje, ki seveda tudi kmetijski prostor izrazito dobro razume in jih želi upoštevati, vendar kakšne spremembe seveda ne gre pričakovati čez noč, smo pa jim priča, seveda, tudi takšnim zahtevam, da se stvari ukinjajo, ne vem in zmanjšujejo iz danes na jutri.

Kar se tiče dviga kakovosti življenja in pa gospodarske aktivnosti na podeželju, predvsem želimo nadalje spodbujat dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Velik manko vidimo na področju povezovanja turizma in pa kmetijskega sektorja, zato na tem področju tudi že operativno delamo stvari na terenu, oblikovana je tudi medresorska skupina, ki za to področje že skrbi, v pripravi so tudi razpisi, s katerimi želimo spodbujati nadalje, se pravi, nekmetijske dejavnosti na kmetijah, kamor sodi tudi področje turističnih vsebin. Zelo pozornost, bomo namenjali razvoju bio gospodarstva, torej krožnega gospodarstva v kmetijskem prostoru, ki ga imenujemo na nek način bio gospodarstvo, ampak prav tako zagotavlja zaprte kroge in s tem seveda tudi zmanjšanje različnih vplivov na okolje, izrazito pomembno področje socialne vključenosti, ženske na podeželju in pa skrbi za ranljive skupine na podeželju in pa, zmanjšanje vrzeli v dostopnosti in kakovosti storitev med podeželjem in mestom, kjer tudi smo priča neke vrste, še vedno centraliziranemu razvoju, ukinjanju določenih stvari na podeželju, kar seveda izrazito ovira razvoj podeželskega prostora in s tem tudi krepitev gospodarske aktivnosti v njem.

Kar se tiče okrepitveno oblikovanja prenosa znanj, predvsem želimo okrepit raziskovalno podporo za razvoj kmetijstva, tako v primarnem delu, kjer ta znanja nastajajo in imajo manko, priča smo pomanjkanju vlaganj v raziskave in razvoj, predvsem aplikativne raziskave in razvoj na področju kmetijstva, ker seveda te znanosti nimajo takšnih visokih znanstvenih koeficientov ali pa znanstvenih dosežkov in pogosto iz teh financiranj izpadejo. Še bolj pa želimo okrepiti učinkovit prenos znanja do končnih upravičencev in seveda ta znanja narediti uporabna in predvsem koristna v smeri krepitve konkurenčnosti in pa boljšega položaja kmeta. Torej, zaključujem. Jaz mislim, da dokument je ciljno strateško naravnan, da zelo že nakazuje na vse tiste ukrepe, ki jih bomo lahko v prihodnjem dokumentu, to je strateški načrt, naslavljali, tudi evropska logika se izrazito usmerja zgolj iz pravilne porabe sredstev v izrazito ciljno usmerjenost porabe evropskih sredstev, kar bo potrebno tudi za enkrat še po predpisu na letnem nivoju dokazovati. Mi smatramo, da leni nivo mogoče je preprosto, kajti kmetijstvo je podvrženo različnim zunanjim vplivom, ki pogosto zmotijo dosego kakšnih zadanih ciljev na tako kratek rok, pa vendar sproti bo preverjeno, zato smo zavezani k temu, da bodo naši cilji v strateškem načrtu izjemno konkretni in da jim bomo sproti tudi morali dokazovati. K pripravi nas je vodil premišljen pristop k oblikovanju inštrumentov, ki jih bomo nadalje v strateškem načrtu oblikovali in seveda velika potreba povečanju dodane vrednosti, podjetniškega pristopa in izrazite tržne naravnanosti slovenskega kmetijskega prostora. Varstvo okolja in narave v Sloveniji mora postati prednost in ne ovira kot je danes pogosto, ker s tem lahko tudi večamo dodano vrednost naših kmetijskih izdelkov in pa izrazit pomen je k znanju, h kreativnosti, k inovativnosti in pa podjetniškem pristopu in še enkrat poudarjam povezovanju znotraj slovenskega kmetijskega prostora. Kakšne so aktivnosti v nadaljevanju, kot sem že povedala, že vedno čakamo sprejem ključnih uredb na evropskem nivoju. Zadnji predlog verjamem, da ste ga slišali, je predlog finskega predsedstva, ki se vendar približa k temu, da v kolikor bo potrjen, da bo tudi na področju programov razvoja podeželja finančna konstrukcija ostala zelo podobna tej, ki je v obstoječi finančni perspektivi, torej 10 milijard približno bi naj bil večji proračun v drugem stebru, to je PRP, v kolikor bi ta finski predlog bil sprejet. In jaz verjamem, da k temu vendar je pripomoglo tudi to, da smo skupaj s finsko pripravili tisto deklaracijo, ki jo je sopodpisalo 22 držav članic in ki je na nek način bila vzvod, da je tudi komisar lahko izpogajal nekaj več sredstev kot že rečeno, seveda vsi upamo, da bodo potrjene, žal pa prvi steber ostaja na nivoju znižanja za približno 4 % in tukaj povem samo še to, da tukaj že skoraj dokončno je, da bo sledila kapica pri plačilih na hektarsko površino pri neposrednih plačilih, ki bo omejena z 100 tisoč evri navzgor in da bo sledila tudi degresija preplačilo, ki še ni popolnoma znana, mi zdaj študiramo in pripravljamo različne modele, vendar bo bolj usmerjeno v neke vrste, se pravi podporo tistim srednje velikim kmetijam, kar zagotovo je koristno za slovenski prostor in bo tudi zelo znižalo tiste drastične razlike med manjšimi kmetijami in med velikimi prejemniki.

Torej, mi akcijski načrt oziroma strateški načrt že pripravljamo, pripravljamo ga v širokih delovnih skupinah, sodelujemo z vsemi nevladnimi organizacijami in vsemi, ki pri tem kakorkoli želijo participirati in verjamem, da bomo takoj po sprejemu ključnih evropskih dokumentov pripravljeni, da zelo konkretno tudi opredelimo različne ukrepe in naslavljamo te cilje, ki smo si jih v resoluciji zadali. Toliko z moje strani, predsednik in člani odbora in smo na voljo zdaj za vaše mnenje slišati. Hvala.