Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik, spoštovane poslanke!

V ponovno odločanju je zopet preložen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo. Ta zakon predstavlja shemo državne pomoči, ki jo država dodeljuje pomorskemu prometu. Razvoj in ohranitev pomorske panoge ni pomembna le iz gospodarskega vidika in njenega vpliva na druge gospodarske dejavnosti, kot so logistika, navtični turizem, luška dejavnost ali pa izvajanje upravnih in strokovnih nalog Slovenije na področju teritorialnega morja in notranjih morskih voda, temveč je pomembna tudi zaradi strateške lege Slovenije in dostopa Slovenije do odprtega morja. Naveden širši vidik ni zanemarljiv ko se presoja ali je državna pomoč v obliki davka na tonažo potrebna oziroma učinkovita. Slovenija se težje primerja s tradicionalnimi pomorskimi državami, kot so Grčija, Nizozemska Združeno kraljestvo, Italija in Hrvaška, ki imajo v svoje sisteme davka na tonažo več ladjarjev in tudi več upravljavcev ladij. Zato je z vidika Slovenije pomembno, da je njen sistem davka na tonažo tudi konkurenčen ostalim državam. Pri navedenem sistemu gre za državno pomoč, zato ima ta sistem kar nekaj omejevalnih ukrepov za vstop in obstanek v tem sistemu oziroma da se vstopi ali iz sistema navedenih omejevalnih ukrepov tudi izstopa.

Se pravi, Vlada se tako ne more strinjati s predlaganimi varovalkami Državnega sveta, saj so le te po navadi v tem primeru, kot jih predlaga Državni svet so prekomerno obremenjujoče za davčne zavezance, predvsem pa so tudi administrativno zahtevne, tako za zavezanca, kot tudi za Finančno upravo Republike Slovenije. Varovalo, da v sistemu davka na tonažo stopijo le družbe, ki so lastnice ladij bi bilo kritično z vidika oviranja svobodne gospodarske pobude ladjarja, saj zavezancem predstavljajo oviro prilagajanja tržnim razmeram. Se pravi v sistem davka na tonažo lahko vstopajo tudi družbe, ki imajo te ladje v najemu. Se pravi, plačujejo neke vrste lizing za navedene ladje. Takšno pravilo, tudi smernice Evropske unije na področju pomorskega prometa ne določajo. Ladjarjem bi se primeroma omejevalo zagotavljanje potrebnih finančnih virov za posodobitev flote, saj ladje ne bi mogli niti prodati, medtem, ko bi zavezancem, ki so upravljavci ladij zaradi takšnega varovala se bi pa onemogočil tudi vstop v ta sistem davka na tonažo. Po razpoložljivih podatkih v Republiki Sloveniji obstajajo najmanj tri družbe, ki se ukvarjajo z upravljanjem. Slednje bi potencialno lahko tudi vstopile v sistem davka na tonažo, pa zaradi takšnega pogoje potem ne bi mogle vstopati. Varovalo, da bi bilo potrebno preprečiti vstop v sistem v sistem novim podjetjem, ki so povezane družbe, je kritičen z vidika skladnosti s pravili Evropske unije na področju državnih pomoči. Pogoj, se pravi, da morajo biti vse družbe v sistemu davka, je bil s strani Evropske komisije zahtevan v letu 2008. S tem varovalom se je namreč preprečilo, da bi zavezanec v sistemu davka na tonažo imel povezane osebe, ki ustvarjajo dobiček v sistemu pavšalnega, se pravi tako imenovanega tega davka na tonažo. Med tem, ko bi pa vezane osebe, ki ustvarjajo izgubo bile v običajnem sistemu davka od dohodka pravnih oseb, kjer pa bi se ta izguba prenašala oziroma poračunavala s prihodnjim dobičkom.

V zvezi z varovalom glede predlaganja potrdila o plačilu davka pa Vlada navaja, da bi bil tak ukrep neizvedljiv, saj shema davka na tonažo določa, da mora zavezanec z vsemi povezanimi osebami in z vsemi ladjami vstopiti v sistem in v sistemu ostati celotno obdobje trajanja sheme davka na tonažo. Predlaganje potrdila o plačilu davka bi zavezancu lahko tudi onemogočil… Ne. Če bi se vi bistvu od zavezanca zahtevalo, da predlaga potrdilo o plačilu davka, bi tak zavezanec začel davčno planirati in bi bil ta instrument izrabljen za predčasni izstop iz te sheme davka na tonažo.

Izguba v sistemu davka od dohodka se poračunava tudi s prihodnim dobičkom, medtem ko sistem pavšala tega ne pozna. To je pavšalni davek, ki se ugotavlja na podlagi tonaži ladje. Je tukaj čisto drugačno ugotavljanje davčne osnove kot pa pri davku od dohodkov pravnih oseb. Tukaj zavezanec plača neodvisno od ustvarjenega dobička ali izgube. Se pravi v sistemu davka na tonažo ne more prenašati izgub ali dobičkov.

V zvezi z davčnimi nadzori Vlada tudi navaja, da slednje izvaja Finančna uprava Republike Slovenije in to nad vsemi zavezanci, tudi nad tistimi, ki so v pavšalnih sistemih. Državna pomoč je razlika nad davkom na tonažo in davkom od dohodkov pravnih oseb. Tukaj bi še enkrat želela poudariti, da v primeru, če se davku na tonažo ne sprejme, bo to pomenilo, da si bo zavezanec, ki bo uporabil veljavna pravila davka na tonažo izračunal napačen davek in to v prenizkem znesku. Zato bo državna pomoč, ki jo je Slovenija dodelila napačna in jo bo potrebno vračati.

Sklepno še dodajamo, da je davek na tonažo sistemski zakon in podporni element širšemu političnemu in gospodarskemu vidiku, ki se nanaša na vprašanje ohranjanja statusa Slovenje kot pomorske države. Enolična presoja dejavnikov povezanih z interesi posameznikov glede primernosti poslovnega modela ali poslovanja ladjarja in v tej povezavi morebitnimi upravnimi ali sodnimi postopki, je z vidika navedenega vprašanja irelevantna. Dejstvo namreč je, da bi Vlada v primeru ponovnega neizglasovanja zakona o davku na tonažo morala opraviti razmislek o tem, kako odpraviti nezakonitost dajanja takšne pomoči. Ena od možnosti je tudi ukinitev davka na tonažo. Navedeno bi po vsej verjetnosti tudi prispevalo k izgubi edinega ladjarja, saj bi le ta svoje poslovanje prenesel v davčno bolj ugodnejše države. Se pravi, lahko tudi v okoliške države. Poleg osiromašenja drugih gospodarskih in negospodarskih panog, ki so odvisne od pomorskega znanja in izkušenj, pa se bi tudi bodočim pomorščakom otežilo pridobivanje nujnih izkušenj na ladjah, kar bo imelo tudi negativen obstoj na izobraževanja in usposabljanja bodočih pomorščakov v Sloveniji. Brez teh izkušenj pa Slovenija ne bo imela pomorščakov, ki so ključen kader za izvajanje nalog pomorske inšpekcije in izvajanje nadzora varnosti plovbe v Slovenskem morju ter zagotavljanja varnega delovanja koprskega tovornega pristanišča.

Hvala lepa.