Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani ostali.

S sprejemom Zakona o davku na tonažo-B, ki nima vgrajenih ustreznih varovalk, se ustvarjajo pogoji, na podlagi katerih bodo po novi shemi državno pomoč prejemale družbe, ki niso lastnice niti ene ladje, ki jih slovenski ladjar od leta 2008 dalje izgubil zaradi pomanjkljive kontrole nad izvajanjem Zakona o davku na tonažo, to je Zakon na tonažo-A. Poleg tega, sprejeta novela zakona omogoča davčnemu neplačniku prenos dejavnosti na nove družbe, tako imenovana »bypass« podjetja, ne da bi predhodno poravnal zapadle davčne obveznosti iz naslova prvotnega zakona A.

S sprejemom tega novejšega zakona, bo tako Republika Slovenija dokončno izgubila, pod narekovajem, svojega ladjarja, kar bo imelo nepopravljive posledice za slovensko ladjarstvo in pomorstvo, za pomorsko šolo, pomorsko upravo, pristanišče, mornarico, pomorsko policijo in primorsko regijo v celoti, k čemur se je Republika Slovenija zavezala z resolucijo o pomorski usmeritvi Republike Slovenije. Citirani zakon v predlagani obliki namreč nima vgrajenih ustreznih varovalk, na način, kot je to urejeno, na primer, v Zakonu o javnem naročanju, v skladu s slednjim, morajo namreč subjekti, ki želijo sodelovati pri naročilih, predložiti izjavo o poravnanih davčnih obveznostih, kar bi moralo biti za prejemnike državnih pomoči in vse, z njim povezane osebe, ustrezno urejeni tudi v Zakonu o davku na tonažo-B.

Želim opozorit tudi, kar je sledilo tudi iz razprave ob sprejemanju veta oziroma zahteve za ponovno odločanje v Državnem zboru, kjer smo v debati izpostavili zgodbo, da ko govorimo o določilu četrtega odstavka 4. člena Zakona o tonaži b, ki je pa bilo v besedilu zakona dodano šele po opravljeni javni obravnavi tik pred odločanjem o predlogu zakona na Vladi Republike Slovenije je v direktnem nasprotju z eno izmed obrazložitev ciljev zakona to je spodbujanje razvoja pomorskega šolstva. Citirano določilo govori o tem, da za upravljavca ladje, ki je za ladjarje upravlja ladjo, 26. člen tega zakona ne velja. Kar pomeni, da v 4. členu izrecno določa, da upravljavcu ladij ni potrebno zagotavljati v povprečju po eno delovno mesto za pomorščake, pripravnike, kadete oziroma pomorščakinje, pripravnice, kadetinje. V razpravi se je postavila dilema, spoštovani kolega Branimir Štrukelj, državni svetnik je izpostavil zadevo ali tu nekdo sedaj zavaja se pravi ali zavajajo predstavniki predlagatelja se pravi jaz kot prvo podpisani ali Ministrstvo za finance. Dejstvo je, da ob podrobnem jasnem branju zakona se boste verjetno tudi strinjali, da jasno razveljavlja 26. člen. Tisto, kar je bom rekel cilj oziroma želja predvsem pri tem, če se dajejo državne spodbude na način državne pomoči, da seveda se ne zmanjšujejo pravice in obseg zahtev, po katerih mora tisti, ki je upravičenec po tem zakonu se pravi zagotavljati tudi pripravništva, da jih z novim zakonom več ne rabi postavljati. Druga zadeva, ki je v zakonu bom rekel se postavlja tudi skozi razpravo kot izredno problematična je retroaktivnost v zakonu, ker se zakon uporablja s 1. 1. 2019 se pravi sedaj smo že sicer več kot eno leto nazaj.

Še dva poudarka. Edina davčna zavezanca, ki sta vključena v sistem davka na tonažo sta Off short družbi General ship in Corporation Monrovia Liberia in Lucija shipping, ki ste že več mesecev tudi davčna neplačnika, verjetno tudi insolventna pred stečajem. Dajanje državnih pomoči takšnim družbam jaz mislim, da ne more imeti nobenega učinka za Republiko Slovenijo in seveda za njene davkoplačevalce. Če boste pogledali na spletno stran Fursa boste videli, da za prvo omenjeno družbo je nekje v razpon dolga med 1 in 10 milijonov. Za drugo družbo pa med 300 tisoč in 500 tisoč evri. Žal imamo v tej državi tudi tako napeljane zakone, da tudi tisti, ki se izogibajo plačila davščin omogočamo, da se v bistvu na neki način skrijejo vsaj tako je bilo po vprašanju državni sekretarki nekako pojasnjeno, da gre za davčno tajno, da to ni stvar Ministrstva za finance, ampak da v tej zgodbi se seveda uporablja ta davčni zakon in seveda so ščetini davčni neplačniki tudi pri tem, da bi se videlo za kakšne zneske in zakaj dolgujejo tudi državi. Glede na to, da so oproščeni bom rekel večine tega davka je prav zanimivo, iz katerega naslova tudi in kako dolgo nastaja ta davčni dolg. Ali so to tudi kakšni prispevki ali kaj podobnega, ne vem. Sicer pa, zato manjkajo v Zakonu o tonaži B tudi določbe, ki bi ta davčni organ zavezovale, da pred ponovnim pristopom v sistem davka na tonažo pri vseh prejemnikih državne pomoči v predhodnem obdobju - govorimo sedaj o Zakonu o davku na tonažo A - opravi natančen vsebinski pregled porabe državnih pomoči za celotno preteklo desetletno obdobje za vsakega zavezanca in z njim povezanih družb tako imenovanih byepass družb v celoti.

Z argumenti, ki so vam že bili predočeni, ki so vam še dodatno jaz apeliram in pričakujem oziroma si želim, da boste resno razmislili in zakona v ponovnem odločanju ne boste podprli. Hvala lepa.