Hvala lepa, predsedujoči.

Jaz bom, v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso, pri teh, pri prvi možni razpravi o členih, razpravljala nekoliko bolj splošno o tem zakonu in upam, da mi boste to tudi dovolil. Namreč, kot je bilo že večkrat povedano, gre pri tej spremembi, pri vsaki spremembi pravzaprav Zakon o Državnem svetu za tako pomembno spremembo, to je odločil zakonodajalec na ta način v tem smislu lahko beremo tudi našo Ustavo, da je potrebno za to spremembo dvotretjinska večina. Če uporabim večkrat uporabljen rek, se pravi, da moramo ta zakon še posebej sprejemati in spreminjati s tresočo roko. Državni svet je pomembna institucija v našem ustavno pravnem sistemu in v razmerah kot jih imamo sedaj je celo še bolj pomembna, se pravi v razmerah neke manjšinske vlade vidimo kako zelo ključna je lahko njegova vloga, to se je pokazalo nekajkrat tudi v zadnjih mesecih. Ko sem pred sabo najprej dobila sporočilo, da se spreminja Zakon o Državnem svetu sem najprej z veseljem premislila, da se gre v spremembo določenih že več let odprtih vprašanj, ki urejajo položaj Državnega sveta, njegova razmerja in tako naprej, konkretno recimo to, da o vetu Državni svet odloča s popolnoma navadno večino, z navadno večino in v praksi to pomeni, da je za kakršnokoli blokado zakona Državnega zbora in ponovno odločanje dovolj, da za veto glasuje 11 oziroma 12 od 40 državnih svetnikov, 11 oziroma 12 od 40 državnih svetnikov lahko blokira postopek, ki je bil voden v skladu z Ustavo, poslovniki in tako naprej, ki ga je Vlada vodila, imela Vlada Službe za zakonodajo, potem je postopek, pred tem morda še celo javna razprava, pa postopek v Državnem zboru, kjer se soočijo mnenja različnih strank in tako naprej in potem še možnost, da Državni svet z 11. glasovi tak postopek blokira. Na žalost sem takoj pri pregledu ugotovila, da ne, da gre za sicer pomembno, vendar parcialno vprašanje glede delovanja Državnega sveta in naslednja ugotovitev je bila, da je na zakonsko materijo, ki je v smislu sprememb členov sestavljena iz 14. členov, obstaja 18 strani pripomb Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Jaz sem te pripombe pazljivo preučila, sem jih nameravala tudi temeljito tukaj obrazložiti, vendar je bila predstavitev kolegice iz Zakonodajno-pravne službe tako detajlna pravkar, da morda res ne bi ponavljala. Zame je ključno to kar je zdaj povedal še enkrat Zakonodajno-pravna služba. Gre za ustavno zelo zahtevno in pomembno problematiko in zakon, ki je pred nami ne odpravlja temeljnih sistemskih in ustavnopravnih pomanjkljivosti. Amandmaji, ki so prišli naknadno, pa so tudi parcialni in bistvenih vprašanj ne rešujejo. Glede na to, da se Državni svet pri svojih vetih praktično vedno v zadnjem času nasloni na mnenje Zakonodajno-pravne službe in celo v primerih, ko Zakonodajno-pravna služba samo izpostavi možnost, da bi bila neka ureditev potencialno ustavnopravno neskladna, me je posebej zmotilo, da je v tem zakonu tudi rešitev, ki je pa popolnoma v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, se pravi z neko odločitvijo, ki jo že imamo, kjer se ni potrebno spraševati ali bo Ustavno sodišče odločilo tako ali drugače in od take rešitve odstopa. Poleg tega, kot je bilo danes večkrat povedano, je reševanje tako pomembne problematike popolnoma parcialno in se rešuje neodvisno od ostalih pomembnih deležnikov, ki lahko pridejo v isto pravno situacijo, se pravi Državni svet, predsednik republike, evropski poslanci in tako naprej, in če hočem tudi jaz spoštovati neko to držo Državnega sveta, ki vedno kadar so podane resne pripombe Zakonodajno-pravne službe poda celo veto na zakon, striktno spoštuje mnenje Zakonodajno-pravne službe, mi pravzaprav ne ostane drugega kot da jaz ravnam isto, zlasti pri zakonu, ki zahteva dvotretjinsko večino in glede na to, da vse to kar je bilo danes povedano, kar je izpostavljeno v zelo detajlnem mnenju Zakonodajno-pravne službe, tudi upoštevamo in zakona ne podprem. Strinjam se tudi – in s tem bom zaključila – da je to materijo treba nagovorit in da je to nekaj, spet nekaj, kar glede tudi na zahtevano večino, bi bilo ustrezno, da nagovori Vlada, kot svojo, se pravi, kot svoj zakonodajni predlog in da se pri tem res vključi široka javnost, tako kot je bilo povedano, ne samo domača, ampak tudi mnenja Beneške komisije in vse to, kar se za volilno materijo, za najvišje predstavniške organe tudi spodobi.

Tako da, jaz žal, glede na vse to, predlaganega zakona ne morem podpreti.

Hvala lepa.