Hvala lepa za besedo.

Uvodoma je treba poudariti, da sodi vsebina predloga zakona, ki ga danes obravnavamo, na izjemno občutljivo področje volilnega prava, saj ureja varstvo volilne pravice iz 43. člena Ustave. Določitev temeljev volilnega sistema na državni ravni je tako pomembna pravna materija, da sodi v okvir ustavnopravne materije, zato se tudi zakon, ki ureja volitve v Državni svet, sprejema z zahtevno dvotretjinsko večino vseh poslancev. S predlogom zakona se poskuša realizirati odločbo Ustavnega sodišča, številka U-1-349/18.

Iz te odločbe izhaja, da je protiustavna ureditev aktivna legitimacija za vložitev pravnega varstva, ter celotna zakonska ureditev tako postopka s pritožbo pred Državnim svetom, kot tudi postopka s pritožbo pred Ustavnim sodiščem. Ureditev je namreč tako pomanjkljiva in nedoločna, da bistveno otežuje oziroma onemogoča učinkovito uresničevanje pravice do pravnega sredstva, iz 25. člena Ustave in pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

K predlaganim rešitvam je treba poudariti zlasti naslednje, prvič; predlog zakona spreminja koncept volilnega spora, pri čemer pa je ključno, da gre s spremembo koncepta, v bistvu izven odločbe Ustavnega sodišča in ne odpravlja vseh protiustavnosti, ugotovljenih s to odločbo. Po drugi strani, pa z novim konceptom volilnega spora vzpostavlja nove ustavnopravne in pravno sistemske spornosti.

Razlogi za takšen zaključek so izčrpno navedeni v našem obsežnem pisnem mnenju, ki ste ga prejeli 27. decembra, zato bom v nadaljevanju zgolj na kratko izpostavila ključne spornosti. Glede predhodnega volilnega spora, se pravi, volilnega spora pred volitvami, izpostavljamo zlasti naslednje – po naši presoji, je celotna ureditev predhodnega volilnega spora, sporna z vidika enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pa učinkovitosti pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustava in sicer, zaradi izjemno kratkih rokov v tej fazi volilnega postopka, tako kratki roki namreč vodijo do časovne stiske, pritožniku omejujejo čas za ustrezno vsebinsko pripravo pritožbe, volilne organe in volilnega sodnika pa silijo k sprejetju prehitre odločitve, saj jim omejujejo čas za temeljito presojo vseh relevantnih elementov in pa sprejem pomembne in strokovno zahtevne odločitve o volilni pravici. Zlasti pa je sporna predlagana ureditev tistega dela predhodnega volilnega spora, ki se nanaša na pravno varstvo zoper odločbo o zavrnitvi seznama elektorjev. Ta ureditev je namreč v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča, številka U-1-1033/17 – iz te odločbe namreč jasno izhaja, da so te nepravilnosti lahko predmet volilnega spora po volitvah, se pravi, v naknadnem volilnem sporu.

Glede naknadnega volilnega spora, se pravi, volilnega spora po volilnem dnevu, pa izpostavljamo zlasti naslednje: z vidika zahteve po učinkovitosti pravnega varstva in pa zahteve po čim prejšnjem, dokončnem konstituiranju Državnega svetu in pa izvrševanju njegovih funkcij in tudi pasivne volilne pravice članov Državnega sveta, je kot prvo sporno, da predlog zakona predvideva kar tri stopnje pravnega varstvo volilne pravice, pritožbo na Državno volilno komisijo, sodni nadzor pred Vrhovnim sodiščem in pa tudi ustavno pritožbo na Ustavno sodišče.

Zaradi kopičenja pravnih sredstev in posledično tudi večstopenjskega odločanja, bi ta pravni spor lahko praviloma trajal več kot pol leta, tolikšno trajanje pa po naši presoji ni mogoče šteti za razumen čas trajanja postopka volilnega spora. Nadalje je sporno, z vidika učinkovitosti pravnega varstva in zahteve po neodvisnosti in nepristranskosti nadzornika volitev, da je prvi nadzornik volitev Državna volilna komisija in sicer, zaradi njenega položaja in pomena, ter njenih pristojnosti, ki jih ima v okviru samega volilnega postopka. Sporna je tudi ureditev, da je volilni sodnik Vrhovno sodišče. Po veljavni ureditvi je namreč volilni sodnik v vseh volilnih sporih na državni ravni - Ustavno sodišče, zato niso jasni razlogi za takšno bistveno spremembo in odstopanje od ureditve za druge državne organe. Problematična je tudi odsotnost ureditve posebnosti v zvezi z ustavno pritožbo zoper odločitev volilnega sodnika, ki bi morala biti prilagojena naravi tega odločanja, na kar je Ustavno sodišče tudi že opozorilo. Iz predloga zakona prav tako ni mogoče jasno razbrati, kaj je predmet izpodbijanja v naknadnem volilnem sporu - se pravi, ali se izpodbija volilni izid ali potrditev mandata, saj so predlagane rešitve in tudi obrazložitve nasprotujoče. Prav tako je, glede na ustavno sodno presojo, ustavno sporna ureditev aktivne legitimacije in sicer tako za vložitev pritožbe na Državno volilno komisija, kot tudi tožbe na Vrhovno sodišče, ter prav tako pooblastil za odločanje Državne volilne komisije in pa Vrhovnega sodišča, kot volilnega sodnika. Ta mora biti določena jasno, sistematično in celovito, pri čemer mora imeti volilni sodnik pooblastilo presojati vsa pravna in dejanska vprašanja v zvezi z zatrjevanimi nepravilnostmi, do katerih lahko pride v volilnem postopku, pri odločanju Državne volilne komisije in pa tudi pri odločanju Državnega sveta o potrditvi mandatov. V zvezi z naknadnim volilnim sporom, smo opozorili tudi na odsotnost jasne določitve razmerja predhodnega volilnega spora do naknadnega volilnega spora, zaradi preprečitve podvajanja sporov glede istega predmeta odločanja.

Hm, glede pojasnil predlagatelja, k našemu mnenju in pa predlaganih amandmajih pa ugotavljamo, da ne odpravljajo naših temeljnih ustavnopravnih in sistemsko pravnih pomislekov. V predlaganih amandmajih so namreč le v manjši meri in deloma odpravljene nekatere pomanjkljivosti, ki pa so glede na težo in obseg naših pripomb, zanemarljive.

Na koncu bi poudarili še naslednje: iz vsebine te odločbe, se pravi, ki se nanaša na Državni svet, vendar je Ustavno sodišče dejansko presojalo ureditev, ki primarno velja za Državni zbor, se pravi za volitve poslancev, prav tako tudi izločenih mnenj, k nekaterih drugim odločbam Ustavnega sodišča in pa stališč pravne stroke, jasno izhaja, da je ustavno sporna ne le ureditev volilnega spora za volitve članov Državnega sveta, temveč tudi ureditev volilnega spora za volitve poslancev, predsednika republike, poslancev Evropskega parlamenta in lokalnih funkcionarjev. Glede zadnjih naj omenimo, da je ustavni spor, glede volilnega spora pred Ustavnim sodiščem, že v teku, zato se je treba po naši presoji te ustavno zahtevne tematike lotiti celovito, premišljeno in temeljito, ter jo zlasti upoštevaje načelo enakosti, urediti sistemsko enotno za volitve vseh funkcionarjev na državni in lokalni ravni, seveda pa posamezna odstopanja morajo biti izjemna in odraz posebnosti pri posameznem organu.

Glede na pomembnost, kompleksnost, ustavno zahtevnost in vsebinsko povezanost materija, je zakonska iniciativa po naši presoji predvsem na Vladi, pri čemer bi morala biti opravljena temeljita analiza dosedanje prakse Ustavnega in vrhovnega sodišča, primerjalno pravne ureditve, stališč Beneške komisije ter ustavnopravne stroke. V pripravo najustreznejše ustavno skladne in pravno sistemske rešitve, pa bi bilo smiselno vključiti tudi organe, pristojne za izvajanje te zakonske ureditve.

Hvala lepa.