Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci.

29. novembra 2018 je ustavno sodišče z odločbo odločilo, da je 50. člen Zakona o Državnem svetu v neskladju z ustavo Republike Slovenije, saj je bilo pravno sredstvo, to je pritožba, zoper odločitev Državnega sveta o nepotrditvi mandata članu državnega sveta, pridržano le izvoljenemu kandidatu, čigar mandat ni bil potrjen. V 2. in 3. točki navedene odločbe je ustavno sodišče določilo, da do drugačne zakonske ureditve pritožbo zoper odločitev Državnega sveta, sprejeto v postopku potrjevanja mandatov članov Državnega sveta, lahko vloži vsak kandidat in predlagatelj kandidata, ter da mora Državni zbor Republike Slovenije ugotovljeno neustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

No, v Državnem svetu smo se odločili, da pri tem Državnemu zboru pomagamo in smo pripravili predlog novele Zakona o Državnem svetu. Ta predlog zakona je namenjen odpravi protiustavnosti, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče, hkrati pa celovito ureja tako predhodni, kot naknadni volilni spor, zaradi česar se v zvezi z navedenimi vprašanji ne bo več smiselno uporabljal Zakon o volitvah v Državni zbor. Predlog zakona se sicer zgleduje po Zakonu o volitvah v Državni zbor, vendar pa odpravlja njegove pomanjkljivosti, zlasti tiste, v zvezi z jasnostjo in določnostjo postopkov predhodnega in naknadnega volilnega spora.

Predlog zakona se, kar se tiče volilnega spora, vsebinsko deli na določbe, ki urejajo predhodni volilni spor, v zvezi s seznamom izvoljenih predstavnikov v volilno telo, to je elektorjev, in določbe, ki urejajo predhodni volilni spor v zvezi s predlogi kandidatov za člane državnega sveta, ter na določbe, ki urejajo naknadni volilni spor. Interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti pristojni volilni komisiji, po novem, predložijo seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo, skupaj z njihovimi internimi pravili glede volitev predstavnikov, zapisnikom o postopku izbire kandidatov in ostalo potrebno dokumentacijo.

Pristojna volilna komisija po prejemu seznama predstavnikov v volilno telo, takoj preizkusi, ali je pravočasno vložen, ter, ali je določen v skladu z Zakonom o Državnem svetu in internimi pravili interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnosti. Če ugotovi formalne pomanjkljivosti s seznama, da interesni organizaciji ali lokalni skupnosti, ki je seznam vložila, 2 dni časa, da pomanjkljivosti odpravi. Če pomanjkljivosti niso pravočasno odpravljene, pristojna volilna komisija seznam zavrne. Zavrne ga tudi, če je seznam vložen prepozno ali če ni v skladu z Zakonom o Državnem svetu ali internimi pravili interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnosti in pri tem ne gre za formalno pomanjkljivost.

Pristojna volilna komisija lahko seznam zavrne v celoti ali le glede posameznih izvoljenih predstavnikov. Če seznama ne zavrne, ga potrdi. Predlog zakona izrecno poudarja, da mora biti odločba pristojne volilne komisije pisna in obrazložena, ter da se odločbo o potrditvi ali zavrnitvi vroči interesni organizaciji oziroma lokalni skupnosti, ki je predlagala seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo.

Zoper odločbo o zavrnitvi seznama, se lahko v dveh dneh »odročitve« odločbe, pritoži interesna organizacija oziroma lokalna skupnost, katere seznam je bil zavrnjen. Pritožbo se vloži pri pristojni volilni komisiji, ki preveri pravočasnost pritožbe, popolnost, nato pa z vsem gradivom, ki ga ima, pritožbo pošlje na Vrhovno sodišče. Slednje na podlagi prejetega gradiva odloči o pritožbi najkasneje v dveh dneh. Pritožbo, sodbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi odločbo pristojne volilne komisije ali pa s sodbo ugodi pritožbi, če spozna, da je pristojna volilna komisija nezakonito ali nepravilno zavrnila seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo in nato samo potrdi seznam.

Predlog zakona jasno določa, da je pritožbeni organ Vrhovno sodišče in da na podlagi gradiva samo odloči o zadevi. Predlog tako ohranja isti pritožbeni organ zoper odločitve pristojnih volilnih komisij v fazi potrjevanja seznama elektorjev, vendar, jasneje določa podlago in pristojnosti Vrhovnega sodišča. Zopet odločitve Vrhovnega sodišča v tej fazi ne bo mogoča ustavna pritožba, kar je bilo prej sicer možno. Ustavno sodišče v tej fazi ne bi moglo učinkovito opraviti svoje naloge, zato je ustavna pritožba pridržana za čas po izvedenih volitvah.

V časovni stiski pred volilnim dnem, bi Ustavno sodišče lahko imelo težave pri sprejemanju pravočasne in utemeljene odločitve. Časa za kontradiktornost enostavno ni, poleg tega, postopek pred Ustavnim sodiščem ni prilagojen učinkovitemu ugotavljanju dejanskega stanja, sploh v takšni časovni stiski.

Postopek predhodnega volilnega spora v zvezi s predlogi kandidatur za člana Državnega sveta, je smiselno enak postopku pravnega varstva, v zvezi s potrditvijo seznama elektorjev. Poleg kandidature za člana Državnega sveta, interesna organizacija oziroma lokalna skupnost, pristojni volilni komisiji predloži svoja interna pravila glede volitev kandidata, zapisnik o postopku izbire in ostalo potrebno dokumentacijo. Pristojna volilna komisija nato prejme kandidaturo in takoj preizkusi, ali je pravočasno vložena, ter, ali je določena v skladu z Zakonom o Državnem svetu in internimi pravili interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti. Če ugotovi formalne pomanjkljivosti kandidature, da interesni organizaciji ali lokalni skupnosti, ki je kandidaturo predložila, dva dni časa, da pomanjkljivosti odpravi. Če te niso pravočasno odpravljenem, pristojna volilna komisija kandidaturo zavrne. Zavrne jo tudi, če je kandidatura vložena prepozno ali če ni v skladu z Zakonom o Državnem svetu ali internimi pravili interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti in pri tem ne gre za formalno pomanjkljivost.

Če seznama ne zavrne, ga potrdi. Odločbo o potrditvi ali zavrnitvi izda pristojna volilna komisija najkasneje 30 dni pred dnem glasovanja in vroči kandidatu ter interesni organizaciji oziroma lokalni skupnosti, ki je kandidaturo predlagala. Zoper odločbo o zavrnitvi kandidature se lahko v dveh dneh od vročitve odločbe pritoži kandidat, čigar kandidatura je bila zavrnjena ter interesna organizacija oziroma lokalna skupnost, katere predlagana kandidatna lista je bila zavrnjena. Pritožbo se vloži pri pristojni volilni komisiji, ki preveri pravočasnost pritožbe in njeno popolnost, nato pa z vsem gradivom, ki ga ima, pritožbo pošlje na vrhovno sodišče. Slednje na podlagi prejetega gradiva odloči o pritožbi najkasneje v dveh dneh. Pritožbo s sodbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi odločbo pristojne volilne komisije ali pa s sodbo ugodi pritožbi, če spozna, da je pristojna volilna komisija nezakonito ali nepravilno zavrnila kandidaturo za člana Državnega sveta in sodišče samo potrdi kandidaturo za člana Državnega sveta. Ustavna pritožba na odločbo vrhovnega sodišča v tej fazi ni mogoča iz istega razloga kot v fazi potrjevanja elektorjev.

Državna volilna komisija na podlagi zapisnika o volitvah in drugega relevantnega gradiva izda potrdila o izvolitvi izvoljenim članom Državnega sveta. Predsednik Državnega zbora skliče prvo sejo Državnega sveta najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi.

Na prvi seji Državni svet na podlagi potrdil Državne volilne komisije in poročila Mandatne imunitetne komisije potrdi vse mandate. Zoper potrditev mandata Državnega sveta pritožba na sami seji ni mogoča. Predlog zakona tako odvzema pristojnost Državnemu svetu, da odloča o pritožbah zoper potrjevanje mandatov članom Državnega sveta ter jo prenaša na Državno volilno komisijo. O spornih članih državnega sveta bo skladno s predlagano ureditvijo odločala Državna volilna komisija oziroma vrhovno sodišče, ki bo bodisi ugodilo bodisi zavrnilo pritožbo zoper potrditev mandatov Državnem svetu, če ni prišlo do nepravilnosti, ki so ali bi lahko vplivale na volilni izid. Navedeni neodvisni organi so bolj primerni za naknadni volilni spor, zato je smiseln prenos pristojnosti odločanja o pritožbah zoper potrditev mandatov s političnega telesa na kvazi-sodni organ.

Predlog zakona kot novo uvaja pravno sredstvo pritožbe, ki ga bo po volilnem dnevu lahko vložil vsak kandidat za člana Državnega sveta in vsak elektor in interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti. O pritožbi bo odločala Državna volilna komisija. Pritožbo bo mogoče vložiti, če bo aktivno legitimiran subjekt mnenja, da je prišlo do napak, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na volilni izid. To pravno sredstvo odpravlja podvajanje vzporednih pravnih sredstev, to je ugovor na volilno komisijo in pritožba na Državni svet, ki sta do zdaj povzročala zmedo. Predlog tudi odvzema pristojnost Državnemu svetu, da se odloča o pritožbah zoper potrditev mandatov. Politično telo kot je Državni svet ni primerno za odločanje o volilnih sporih.

Predlog jasno določa kakšne so pristojnosti Državne volilne komisije – to je zavrnitev pritožbe in potrditev mandata ali ugoditev pritožbi in razveljavitev volitev oziroma situacija, ko Državna volilna komisija sama ugotovi volilni izid, kar je velika pomanjkljivost trenutne rešitve. Državna volilna komisija v naknadnem volilnem sporu preveri, da med volitvami ni prišlo do nepravilnost, ki so ali bi lahko vplivale na volilni izid. Na naslednji stopnji bo pravilnost poteka volitev presojalo vrhovno sodišče, pri tem pa predlog zakona jasno določa njegove pristojnosti in hkrati odpravlja neustavnost, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče, saj zagotavlja možnost vložitve tožbe osebi, katere pritožba, vložena na Državno volilno komisijo, je bila zavrnjena ter izvoljenemu članu Državnega sveta, če je pritožnik uspel. Roki, ki jih predvideva zakon v naknadnem volilnem sporu, so daljši, saj je potrebna celovita presoja zakonitosti volitev, kar pa terja določen čas.

V primeru kršitve materialnega prava, kršitve postopkovnih pravil, nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ali drugih okoliščin, ki bi lahko bistveno vplivale na volilni izid, je po novi ureditvi torej možna pritožba na Državno volilno komisijo, ki jo lahko v sedmih dneh po volilnem dnevu vloži vsak kandidat za člana Državnega sveta, o katerem je odločalo isto volilno telo, vsak izvoljeni predstavnik v istem volilnem telesu in vsaka interesna organizacija ali lokalna skupnost, ki je predlagala seznam predstavnikov ali kandidate v isto volilno telo. Državna volilna komisija preveri pravočasnost in popolnost pritožbe, nato pa pošlje pritožbo v odgovor članu Državnega sveta, čigar izvolitev se izpodbija. Rok za odgovor na pritožbo je sedem dni. Državna volilna komisija nato po prejemu odgovora v dveh mesecih odloči o utemeljenosti pritožbe. V primeru, da Državna volilna komisija ugotovi bistveno kršitev ali drugo okoliščino, ki bi bistveno vplivala na volilni izid, razveljavi volitve v volilnem telesu, pristojna volilna komisija pa nato razpiše ponovne volitve. Če je Državna volilna komisija sama pristojna volilna komisija, poleg razveljavitve sama razpiše volitve. Če je to mogoče, Državna volilna komisija sama razveljavi volitve in ugotovi volilni izid. V primeru, da Državna volilna komisija ne ugotovi tovrstnih kršitev in okoliščin, zavrne pritožbo kot neutemeljeno, potrdi izid in odločbo vloži strankam. V sedmih dneh po vročitvi te odločbe lahko pritožnik, čigar pritožba na Državno volilno komisijo je bila zavržena ali zavrnjena, vloži tožbo na vrhovno sodišče. V istem roku lahko tožbo vloži tudi član Državnega sveta, čigar mandat je Državna volilna komisija razveljavila.

Tožba zadrži izvršitev odločbe Državne volilne komisije, vloži pa se pri vrhovnem sodišču, ki najprej preveri njeno pravočasnost in popolnost ter jo, če tožbo vlaga oseba, ki ni uspela s pritožbo, pošlje v odgovor članu Državnega sveta, čigar mandat se izpodbija. Če tožbo vlaga oseba, ki je bila izvoljena za člana Državnega sveta, vendar je Državna volilna komisija z odločbo ugodila pritožbi, se tožba pošlje v odgovor osebi, ki je uspela s pritožbo. Rok za odgovor na tožbo je sedem dni, v istem roku mora Državna volilna komisija vrhovnemu sodišču poslati vse gradivo v zvezi z zadevo. Vrhovno sodišče ugodi tožbi osebe, ki je bila izvoljena za člana Državnega sveta in potrdi njen mandat, če je Državna volilna komisija z odločbo ugodila pritožbi in vrhovno sodišče oceni, da ni prišlo do nepravilnosti, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na volilni izid. Vrhovno sodišče zavrne tožbo osebi iz prejšnjega stavka, če ugotovi, da je Državna volilna komisija pravilno ocenila, da je prišlo do nepravilnosti, ki so ali bi lahko vplivale na volilni izid. Vrhovno sodišče zavrne kot neutemeljeno tožbo osebe, ki ni uspela s pritožbo in potrdi volilni izid, če ugotovi, da je Državna volilna komisija pravilno ugotovila, da zatrjevane nepravilnosti niso bistveno vplivale na volilni izid. Vrhovno sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno tudi, če ugotovi, da je prišlo do nepravilnosti v postopku odločanja Državne volilne komisije, vendar je ta pravilno ugotovila, da zatrjevane nepravilnosti niso bistveno vplivale na volilni izid. Vrhovno sodišče tožbi ugodi, kar razveljavi potrditev mandata in razveljavi volitve v volilnem telesu, če ugotovi, da nepravilnosti, ki so se zgodile pri potrditvi seznama predstavnikov v volilno telo potrditvi kandidatur za člana Državnega sveta, so ali bi lahko bistveno vplivale na volilni izid. Če je mogoče, vrhovno sodišče razveljavi volitve in samo ugotovi volilni izid. Vrhovno sodišče svojo odločitev vloži strankam, to je tožniku in Državni volilni komisiji in drugim udeležencem.

Zoper sodbo vrhovnega sodišča je možna ustavna pritožba, ki pa je Zakon o Državnem svetu ne ureja in je tudi v novi ureditvi ne bo urejal, saj imajo morebitni pritožniki v skladu z Zakonom o Ustavnem sodišču možnost v 60 dneh vročitve sodbe vložiti ustavno pritožbo na ustavno sodišče. Postopek bo potekal v skladu z omenjenim zakonom.

To so torej poglavitne rešitve predloga novele Zakona o Državnem svetu.

Spoštovani, dovolite, da vas obvestim, da je Državni svet prejel tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ga obravnaval in tudi v amandmajski obliki predlagal temu odboru oziroma poslanskim skupinam.

Včeraj smo prejeli tudi mnenje Vlade Republike Slovenije, na katerega se žal še nismo utegnili odzvati, zaradi zelo kratkega roka. Rad bi samo izpostavil, da vlada ugotavlja, da predlog zakona, za razliko od veljavne ureditve volilnega spora v zvezi z volitvami v Državni svet, v splošnem naslavlja relevantna temeljna vprašanja pritožbenega in sodbenega postopka volilnega spora – torej kdo, kdaj in kako lahko izpodbija izvolitev elektorjev za volitve članov Državnega sveta, potrditev kandidatur in potrditev mandatov državnih svetnikov, iz katerih razlogov ter tudi določa vsebinska merila sodne presoje in pristojnosti organov, ki odločajo. In prav tako je ustrezna in v skladu z evropskimi standardi glede volilnih sporov, na primer kodeksa Beneške komisije in priporočila Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Predlagana ureditev, v skladu s katero Državni svet, upoštevajoč njegovo sestavo in pristojnosti v okviru slovenske pravne ureditve, nebi več odločal v volilnih sporih. Utemeljena je tudi širitev pravice sprožitve volilnega spora.

Mnenje Vlade o primernosti novele zakona je negativno. Vendar dovolite, da ugotovim samo še to, da se največkrat najbolj očitana pomanjkljivost tega zakona zelo kratki roki za izvajanje presoje predvolilnih opravil dogaja zaradi tega, ker se smiselno uporablja za volitve v Državni svet zakon o volitvah v Državni zbor. V 60-dnevnem roku je volitve v Državni svet izjemno težko izvesti, zaradi tega, ker gre za volitve v dveh stopnjah, najprej gre za izvolitev elektorjev in potem še izvolitev kandidatov za člane Državnega sveta po elektorjih. Mi imamo tu v bistvu dvojne volitve in pri teh dvojnih volitvah je treba opraviti vse v zvezi s predvolilnim in potem tudi povolilnim sporom. Jaz bi še enkrat poudaril, da je rok, ki ga je Ustavno sodišče predpisalo Državnemu zboru za sprejetje novele zakona, ki odpravlja ustavno neskladnost, že potekel in da smo v Državnem svetu naredili vse, kar je bilo v naši moči, da bi bil ta rok spoštovan.

Seveda se vam zahvaljujem za vso pomoč pri obravnavi in upam, da bomo na koncu v najkrajšem roku novelo Zakona o Državnem svetu spravili pod streho in da bomo neustavno stanje na tem področju odpravili. Hvala lepa.