Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, spoštovani predstavniki, pa člani Komisije Vlade za zaščito romske skupnosti, kolegice in kolegi, najprej eno dobro jutro! Moram reči, da smo danes organizirali to 7. sejo Pododbora za spremljanje romske tematike.

Na sejo smo vabili seveda člane in članice pododbora, zraven tudi predstavnike in pa komisijo, samo, za zaščito romske skupnosti. Udeležbo so potrdili Urad vlade za narodnosti, potem Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, za kulturo, za notranje zadeve, potem tudi Občina Krško, Turnišče, Beltinci, Svet romske skupnosti in pa Skupnost občin Slovenije. Udeležbo so pa opravičili predsednik Komisije Vlade za zaščito romske skupnosti, ki je na službeni nujni poti in pa Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Današnja tema tega srečanja je posvet s člani komisije, kjer bi pravzaprav želeli mi, kot člani pododbora, na nek način, slišati tudi vaše poglede, vidike in načrte v prihodnje. Jaz moram napovedati naslednje; sam se dolgo časa že ukvarjam… Uvodoma vam bom predstavil nekaj izhodišč, potem pa bom tudi seveda dal predvsem vam besedo, da se o teh stvareh pogovorimo. Moram reči najprej tudi, da zelo dobro sodelujemo z vsemi, tudi z ministrstvi, tudi z Vlado samo in seveda, z Uradom za narodnost. So odzivni na nek način, vidim, da obstaja želja po reševanju problematike in zato je tudi prav, da se usedemo in pogovorimo. Moram pa povedat, da stanje v državi, kar se tiče teh stvari, bom rekel, državljani Slovenije niso zadovoljni s stanjem in položajem, v katerem se nahaja romska skupnost. Niso zadovoljni tako Romi sami, ki svoje nezadovoljstvo izražajo tako glede bivanjskih razmer, deloma zaposlitve, segregacije in niso, niso pa tudi zadovoljni predstavniki večinskega prebivalstva, zlasti na jugovzhodnem delu Slovenije in sicer, na področjih izobraževanja, zaposlitve, bivanjskih razmer in pa področja varnosti.

Največji razkol med pripadniki romske skupnosti in večinskim prebivalstvom, ter slabo stanje je na področju varnostnih razmer. Tu so odnosi, so izredno napeti, na zelo nizkem nivoju, kar je še posebej zaskrbljujoče in problematično. Policija večinoma dobro opravi svoje delo in so z njimi zadovoljni tako pripadniki romske skupnosti, kot tudi pripadniki večinskega prebivalstva, ampak, vse bolj, se na nek način opozarja na sistemske anomalije, ki se dogajajo in so v domeni tako izvršilne veje oblasti, kot zakonodajne in seveda tudi kot sodne. Morda, malo še za širšo predstavitev, pa verjamem, da že to poznate – kje so, najpogostejši prekrški, ki se dogajajo, recimo, po romskih naseljih in v bližini in kvarijo odnose z večinskim prebivalstvom, so glasna glasba, motenje nočnega miru in počitka, nekontrolirano kurjenje, uporaba pirotehničnih sredstev, streljanja, seveda brez neposrednega ogrožanja, nelegalna posest orožja, posest prepovedane droge, prekrški s področja prometne varnosti, pretepi in fizična obračunavanja, nedostojna vedenja do vladnih oseb, nespodobno vedenje na javnem kraju, prepiranje, vpitje, grožnje.

Za večino ali skoraj na vse naštete kršitve, ki sem jih naštel, so predpisane denarne kazni. Dejstvo je, da večina Romov v jugovzhodni Sloveniji, naše države, ni zaposlena in so prejemniki denarno socialnih pomoči. In na tem mestu se je potem potrebno vprašati, kakšna je razlika med storilcem takšnega prekrška, ki je zaposlen in storilcem, ki ni zaposlen in prejema denarno socialno pomoč. Razlika je v tem, da je tisti, ki je zaposlen in ima nepremičnino ali premičnino, se mu kazen poravna bodisi iz osebnega dohodka oziroma bodisi z rubežem. In zdaj, če je pa oseba na denarni socialni pomoči, pa kazni ni mogoče izterjati.

Mogoč je seveda nadomestni zapor, ki ga, po trenutni zakonodaji pa ni učinkovit, tako zaradi pogojev, kot zaradi časovne odmaknjenosti od časa storitve, nekega nezakonitega ravnanja, do datuma prestajanja nadomestnega zapora. In torej, tu se kažejo tiste anomalije in tu prihaja do največjih napetosti in zato menim, da je skrajni čas, da se razmisli o ukrepih in da se te ukrepe tudi uveljavi, da bojo te anomalije učinkovito, na nek način, odpravile.

Zdaj, jaz sem tu na, kratek uvod podal in hkrati, tukaj zdaj seveda dajem besedo tudi članom komisije za, vladne komisije in vas sprašujem, kako, na kak način, tudi vi mislite / nerazumljivo/ problematika in kakšna vizija za ureditev teh razmer? Sami ste dobili določene pošte iz regije, jugovzhodne, kjer lahko, ste se, tudi seznanili s temi težavami, ki so velike stiske nekaterih, zato bi bilo dobro, da se tukaj o tem pogovorimo in da vidimo, kje lahko situacijo izboljšamo.

Hvala. / izklop mikrofona/

/ vklop mikrofona/ Morda, evo, bi tukaj prosil najprej za besedo predsednika direktorja Urada za narodnosti, gospoda Staneta Baluha.