Najlepša hvala.

Lep pozdrav še z moje strani.

Hvala za priložnost, da lahko tudi midva kaj poveva. Seveda poseben pozdrav gospodu spoštovanemu veleposlaniku. Mi smo ta teden v Evropskem parlamentu imeli predstavitev s strani hrvaškega premiera Plenkovića glede prioritet predsedovanja hrvaškega. Jaz bom podobno samo povzela, kar sem tam njemu oziroma vsem prisotnim v dvorani povedala. Določene prioritete kot ste že gospod veleposlanik povedali nekako pri vas hočete nočete. Tiste, ki so trenutno aktualne se pravi Brexit, proračun, okoljska zakonodaja. Spet druge prioritete ste si zadali sami in med njimi bi jaz še posebej pozdravila naslavljanje demografskih sprememb in širitev Evropske unije na regijo zahodnega Balkana. Izpostavili ste tudi varovanje oziroma spoštovanje vladavine prava. Jaz bom tukaj rekla samo, da boste te besede tudi udejanjali kot država v praksi in tudi glede spoštovanja človekovih pravic vseh ljudi torej tudi migrantov.

Gospod Plenković se je v plenarni dvorani moral precej braniti pred očitki ne samo glede spoštovanja vladavine prava, ampak tudi glede migracij oziroma dogajanja na meji. Veliko poslancev je izpostavljalo to težavo. Sedaj Hrvaška oziroma premier je pojasnjeval zadevo, da ni res, da se karkoli ravna narobe ali nečloveško z migranti pri njihovem vračanju predvsem je bila izpostavljena Bosna in Hercegovina. Smo pa mi v bistvu ista dan je naša politična skupina torej /nerazumljivo/ Evrope imela izmenjavo stališč z dvema komisarjema in sicer / nerazumljivo/, ki bo danes tudi na obisku v Sloveniji torej komisarska za notranje zadeve tako, da bo ona v bistvu razložila več najbrž glede tega pakta migracijskega. Jaz si samo izpostavila, da sem jo tam vprašala točno glede tega ravnanja z migranti oziroma če je karkoli na tem in če se bo to karkoli reševalo. Nisem izpostavljala držav samo na splošno sem jo vprašala in je bilo iz njenega odgovora popolnoma jasno, da se zaveda te težave in da obstajajo določene težave in je napovedala nekakšen nadzorni mehanizem, ki bo še predmet dogovorov.

Glede tistih ostalih tem. Midva sva si malce razdelila, da se ne bova ponavljala. Tako, da bi jaz mogoče glede Brexita rekla samo to, da je to tudi pri nas sedaj zelo pestro, ker imamo še dva tedna in se predvsem ukvarjamo z številom odborov in kdo bo kje in kaj bo s tistimi novimi, ki pridejo tako, da bo tudi pri nas… Mislim ni še čisto jasno, ampak po mojem bo, potem v februarju se vse izkristaliziralo. Tudi velikosti političnih skupin se spreminjajo z Brexitom tudi naša. Nekatere se bodo povečale, nekatere se bodo pomanjšala. Lahko, da bo tudi kakšna šla iz kakšne politične skupine, ne vem, skratka, to bomo videli kako bo.

Glede proračuna jaz resnično upam, da se bodo čim prej začeli resni konkretni pogovori o tem, ker do sedaj se še niso in upam, da ne bo prišlo do velikih zamud, ker po mojem zamuda bo. Mi je jasno, da se čaka na Brexit kot tak, ker je Velika Britanija vemo ena največjih bila neto plačnic.

Okoljska zakonodaja. Mogoče bom malce več o tem, ker sem v odboru za okolje. Mi smo ta teden potrdili zeleni dogovor. Evropski podnebnih zakon naj bi bil na mizah marca naših tako, da upam, da bo in da bo vse to, kar je že napovedala Evropska komisija tudi dejansko, potem realizirala oziroma da bomo lahko čim prej začeli tudi mi z zakonodajo. Tudi mi smo se zavedali ravno s tem dogovorom, ki smo ga potrdili, da bomo spremenili vse zakonodaje predloge ustrezno glede na te zelene cilje. To naj bi se zgodilo vse skupaj do junija prihodnje leto.

Glede tega Sklada za pravičen prehod. Nekaj je bilo že omenjeno. Številke so sicer 100 milijard, ampak to naj bi veljalo za 10 let. Tukaj mogoče več o številkah, so pa že zunaj, saj najbrž ste prebrali koliko naj bi pripadlo Slovenijo po tistih sedmih in pol milijardah, ki naj bi bil svež denar že sedaj. Za države naj bi pripadlo 92 milijonov Sloveniji. Jaz bom rekla, da so te številke sicer še predlog in se ne bom toliko obešala na številke kot take. Jaz si samo želim in upam, glede na to koliko govorimo o okoljski zakonodaji, da ne bo na koncu tako, da tisti, ki so zelo glasni glede tega kaj vse govorimo o državah kaj vse je treba narediti, ker je to moderno bom tako rekla, zeleno pa, potem ko pride do konkretnih dejanj, da se, potem nič ne naredi. Jaz upam, da bomo dosegli vse, kar smo se zadali, čeprav je ambiciozno, moramo biti optimisti in jaz upam, da bom doživela leto 2050 in podnebno nevtralno Evropo.

Konferenca o prihodnosti Evropi. Tudi to je zelo aktualno in mislim, da zelo pomembno. 9. maja naj bi se začela, trajala naj bi dve leti. Mogoče zanimivo predvsem, zaradi predvidenega sodelovanja državljank in državljanov preko / nerazumljivo/ državljanskih in mladinskih naj bi bile. Morda za vas zanimivo tudi, da je predvideno konkretnejše sodelovanje tudi nacionalnih parlamentov. Podrobnosti bodo najbrž še predstavljene s strani komisarke.

Jaz bi tukaj zaključila. V bistvu sem že gospodu Plenkoviću tudi vam seveda želim vso srečo in računam na to, da bomo kot v sosednji državi v duhu dobrih medsosedskih odnosov tudi dobro sodelovali.

Hvala.