Hvala lepa za predano besedo, gospa predsednica.

Dovolite mi, da se najprej na tem mestu zahvalim za to možnost, da danes tukaj samo na kratko predstavim mogoče par poudarkov, drugače ste tudi prejeli naše gradivo. Zahvalil bi se tudi Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu s katerim res odlično sodelujemo, prav tako z Ministrstvom za zunanje zadeve in seveda tudi z Ministrstvom za kulturo. Tako da, torej da preidem na konkretne zadeve.

Sklepi, ki se nanašajo na položaj slovenskega jezika na Koroškem, v tem kontekstu bi rad povedal sledeče, da je delovanje našega ministrstva usmerjeno predvsem v strokovno podporo zamejskemu šolstvu v celoti, tako tudi seveda na Koroškem. Gre za strokovno podporo pedagoškim delavcem in seveda tudi učencem in dijakom. Zavedati se moramo, da je šolski sistem, torej zamejski šolski sistem sestavni del sosednjih držav tako kot je seveda tudi manjšinsko šolstvo v Sloveniji, integralni del našega šolskega sistema, ki ga mi financiramo in tako je seveda tudi šolski sistem v zamejstvu, integralni del šolskega sistema sosednjih držav, držav ki ga te države tudi financirajo. V tem kontekstu je naše delovanje usmerjeno v več sklopov in prizadevamo si krepiti in ohranjati tako slovenski jezik, kot seveda tudi narodno zavest.

Delamo predvsem na sklopu izobraževanja pedagoških delavcev. Ne samo, da nudimo posebne seminarje in druga specifična strokovna izobraževanja za pedagoške kadre v zamejstvu, ampak se lahko seveda udeležujejo tudi vseh strokovnih izobraževanj, ki so namenjena pedagoškim delavcem v Sloveniji in potem tudi mi to lahko sofinanciramo.

Potem, naslednji sklop je sodelovanje na področju raznoraznih strokovnih ekskurzij in tako imenovanih jezikovnih šol. Naj povem, ker ravno govorimo o Koroški, da imamo ravno od srede drugega tedna za približno en teden v Ljubljani skoraj da 90 dijakov iz Koroške, dijakov tako trgovske akademije, kot višje šole za gospodarske poklice, kot potem tudi gimnazije, ki so v Ljubljani na tako imenovani jezikovni kopeli. To je projekt, ki ga odlično v sodelovanju z nami izvaja center za slovenščino kot drugi oziroma tuji jezik Filozofske fakultete in se je izkazal kot zelo dobra poteza, šole pa potem same odločijo v katerem letniku se bodo dijaki tega udeležili.

Potem so seveda zamejske šole ravno tako vabljene in sodelujejo v vseh aktivnostih, ki so namenjene šolski populaciji v Sloveniji. tukaj gre za razna tekmovanja, od Cankarjevega priznanja, Vegove bralne značke in tako naprej. No da ne pozabim štipendiranja na vseh nivojih in seveda tudi preostale logistične podpore.

Da se pa vrnem nazaj na Koroško, seveda vse to velja tudi za Koroško, bi pa poudaril, da je sodelovanje z deželo Koroško zelo intenzivno še iz prejšnjih časov, še iz leta 1972, je obstajalo sodelovanje, še v času bivše države. Mi pa smo naše sodelovanje uradno formalizirali leta 1997, ko sta oba tedanja ministra, torej Slovenski in Avstrijski potrdila našo posebno mešano komisijo, med našim ministrstvom in tako imenovanim deželnim šolskim svetom za Koroško s katerim se načeloma enkrat letno dobivamo in nadgrajujemo in rešujemo morebitne odprte zadeve.

Zdaj preostali sklepi, ki so tukaj, ki se nanašajo konkretno na Koroško, se zelo dotikajo samega šolskega stroja oziroma sistema Avstrijske države. Mi smo seveda zelo zainteresirani in pripravljeni delovati v tej smeri. Svojim kolegom na Koroškem smo tudi to že nekako neformalno izrazili.

Bi pa rad omenil za tiste, ki niste s Koroškega, verjetno ne veste, da se deželni šolski svet za Koroško je naš uradni sogovornik na Koroškem v zadnjem letu preoblikoval in je postal izobraževalna direkcija, tako je bilo potrebno seveda tudi nekaj časa za razne tehnične in druge poteze, da se je sistem konsolidiral. Tako da imamo ravno drugi teden, 29. januarja 2020, naše letošnje srečanje, torej z bivšim deželnim šolskim svetom za Koroško, ki je sedaj izobraževalna direkcija, kjer bomo seveda te zadeve izpostavili in bomo z veseljem sodelovali.

Morda pa potem še, da ne bom predolg, bi se rad dotaknil zadnjih sklepov, ki so vezani na sejo, ki je bila ravno pred prazniki in sicer o prisotnosti tematik Slovencev izven meja Republike Slovenije v učnih načrtih, torej na področju osnovnega in srednjega šolstva. Mi smo seveda z veseljem te pobude sprejeli in predlagana vsebina bo vsekakor posredovana ustreznim strokovnim skupinam pri naslednji prenovi učnih načrtov.

Bi pa tukaj opozoril, da seveda se mi že sedaj lotevamo in bomo posebej pazljivi dodatnega ozaveščanja na tem področju, bodisi v sklopu študijskih skupin, ki potekajo za razna področja, na področju izobraževanja, kot v kontekstu dodatnega izobraževanja, bi pa tudi omenil tudi dejstvo – kot verjetno marsikdo izmed vas ve, da imamo na področju Slovenije več območnih enot, 8 območnih enot, Zavoda za šolstvo in naši tradicionalni seminarji, ki jih organiziramo vsako leto, torej za zamejsko skupnost, iz kompletnega zamejstva, se odvijajo na različnih področjih in je vsakič druga območna enota Zavoda za šolstvo, ki je povabljena k sodelovanju, to pa ravno zato, da prihaja do vse večjih prepletanj med tako šolniki v Sloveniji, kot v zamejstvu in tukaj moram reči, da se je to izkazalo kot zelo dobra izkušnja in pobuda, kajti, saj vemo, ko se ljudje med sabo konkretno spoznajo in začenjajo sodelovati, je to povsem nekaj drugega, kot če pride neke vrste »bifelj« z vrha, da je treba sodelovati.

Morda bi v tej fazi končal tukaj in se zahvaljujem za predano besedo.