Hvala predsednica. Jaz sem Matej Andolšek, vodja sektorja sosednje države Ministrstva za zunanje zadeve.

Za začetek bi predstavil nekaj temeljnih izhodišč zunanje politike na področju skrbi za slovenske narodne skupnosti v zamejstvu. Kot veste, so ti cilji opredeljeni najprej v Ustavi Republike Slovenije in še bolj podrobno v deklaraciji o zunanji politiki Republike Slovenije, ki ga je sprejel Državni zbor leta 2015, opredeljene so pa tudi v drugih strateških dokumentih našega ministrstva. In pa seveda tudi sklepi Komisije Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu ter sklepi Odbora za zunanjo politiko. Naša vloga pri tem, pri zagotavljanju pravic slovenske manjšine v zamejstvu je seveda zelo pomembna iz dveh vidikov. Preko naše mreže veleposlaništev in generalnih konzulatov smo v rednih, takorekoč dnevnih stikih tako s predstavniki slovenske manjšine kot tudi s predstavniki državnih, deželnih, tudi občinskih oblasti v državah, akreditacije »velepredstavništev«. Še bolj pomembno pa je, da se je tudi na politični ravni, na dvostranskih srečanjih, zunanjih ministrov, predsednikov vlad, tudi predsednikov republike in Državnega zbora, odpirajo vprašanja, ki so povezana s položajem slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in tudi tukaj ima ministrstvo, skupaj z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu pomembno koordinativno vlogo pri pripravi stališč in izhodišč za te pogovore.

Poleg bilateralnih pogovorov, spremljamo uresničevanje pravic narodnih manjšin v zamejstvu tudi v okviru multilateralnih instrumentov, na kar pogosto pozabimo. V okviru Sveta Evrope obstajata dva pomembna instrumenta, eno je Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjših in drugo je Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih in mi pozorno spremljamo priporočila, ki so dana vsem sosednjim državam – Italiji, Avstriji, Madžarski in tudi Hrvaški – glede izvajanja Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, vezane na slovenske skupnosti v zamejstvu.

Če govorimo o konkretnih vprašanjih, mi smo naš odgovor pripravili tako, v obliki posameznih vsebinskih sklopov, bi rekel, teh vprašanj, je omenil že minister Česnik. Mogoče bi se na kratko dotaknil ključnih zadev, s katerimi smo se ukvarjali v zadnjem letu in pol, se pravi, v aktualnem sklicu Državnega zbora. Omenjeno je bilo vprašanje financiranja slovenskih tiskanih medijev. To je zlasti vprašanje, ki je pereče v Italiji in v Avstriji. V Italiji smo bili novembra, v jeseni 2018, priča poskusu, da bi se bistveno zmanjšalo financiranje manjšinskih tiskanih medijev, vendar nam je potem nekako s skupnimi močmi, seveda tudi z sodelovanjem s predstavnikom slovenske manjšine, / nerazumljivo/ senatorke Rojc uspelo doseči, da je prišlo do spremembe tega predloga proračuna in da se je ohranilo financiranje slovenskih tiskanih medijev, v bistvu v dosedanji višini. To je bila takrat tudi glavna tema, pravzaprav pogovora našega ministra, Cerarja, z ministrom Maverjem, novembra 2018, v Rimu.

Glede Avstrije, se že vrsto let ukvarjamo, zlasti z vprašanjem financiranja tednika novice. Že v preteklosti so bile dane obljube s strani Avstrije, da se bo to vprašanje uredilo sistemsko, sprememba zakona o promociji medijev. Taka so tudi priporočila Avstrije, v okviru Sveta Evrope, v okviru omenjene konvencije o varstvu narodnih manjšin, vendar do sedaj ni bilo nekega bistvenega napredka, tako da, časopis Novice, kot bo minister Česnik bolje vedel kot jaz, se v bistvu financira 90 % s strani Republike Slovenije. Ne glede na to pa pač imamo novo avstrijsko vlado, imamo vladni program, ki prvič, mislim da, po več desetletjih, namenja veliko prostora vprašanju narodne skupnosti in izrecno omenja tudi vprašanje podpore manjšinskim tiskanim medijem. Tako da računamo, da bo pač v tem letu, tudi v kontekstu določenih obletnic, ki potekajo z Avstrijo, da bo se zgodil nek moment, da se bo to vprašanje tudi začelo reševati.

Glede zastopstva, slovenska narodna skupnost je v italijanskem parlamentu. Hm, minister Česnik je omenil reformo italijanske ustave in zmanjšanje števila mest v poslanski zbornici in senatu. Treba je sicer reči, da ta reforma še ni dokončna, ker bo predmet referenduma, vendar ne glede na to, smo zaskrbljeni, jasno je da, manj je poslanskih mest, manj je parlamentarnih mest, težje bo doseči izvolitev slovenskega poslanca ali senatorja. Dejstvo tudi je, da zaščitni zakon, ki določa olajšano dostopstvo slovenske manjšine v italijanskem parlamentu je zelo ohlapen in aktualna rešitev v volilnem zakonu, ki določa da je eden od bolnikov kroži v deželi / nerazumljivo/ določeno tako, da zaobjema čim večji delež slovenskega prebivalstva v tej deželi ni zadostna, kar se je pokazalo tudi na zadnjih parlamentarnih volitvah, ko je bila sicer izvoljena Tatjana Rojs v senat. Ampak v bistvu ne na podlagi te šale. Trenutno je do pred januarjem, mislim da je to predstavljalo ni to s tem volilni zakon oziroma osnutek volilnega zakona, ki pa kot edino olajšavo omenja znižanje volilnega praga za manjšinske liste na deželni ravni. Tudi tokrat ocenjujemo, da ta predlog ni zadosten in ne zagotavlja bralnih možnosti za izvolitev slovenskega poslanca ali senatorja.

Na drugi strani smo v pogovorih z italijanskimi sogovorniki, tako z ministrom Di Maiem decembra lani, kot tudi z predsednikom dežele Federigom nazadnje novembra lani v okviru skupnega odbora Slovenije / nerazumljivo/ krajina dosegli neka zagotovila in načelno pripravljenost, da se zagotovi zastopstvo slovenske manjšine v italijanskem parlamentu, ki naj bi bilo vezano na italijanske politične stranke.

To je seveda zelo dobrodošlo, je pa seveda veliko vprašanje, kako tako zavezo spraviti v realnost. Tako v zakonskem smislu, pri pripravi volilnega zakona, kot tudi potem v političnem procesu, ko bo šlo za nominacijo kandidatov za volitve v italijanski parlament. Glede pouka slovenskega jezika na avstrijskem-koroškem, mislim da je minister Česnik povedal, da je še manj.

Vse kar lahko jaz dodam, verjetno bo predstavnik Ministrstva za šolstva imel nekaj dodatnih pojasnil. Mi seveda izpostavljamo to vprašanje pomanjkljivega šolskega sistema, predvsem na tako predšolski stopnji, kot tudi na ravni slovenskega jezika na osnovnem šolstvu, vsega tega financiranja glasbene šole in podobno. Enako tudi tukaj pričakujemo glede na nov program Avstrijske vlade in tudi napora dežele Koroške, da bo prišlo do nekega napredka v tem pogledu.

Hvala.