Hvala lepa za besedo.

Kaj naj rečem o tem območju. To območje je, bom rekel, izvor nestabilnosti že več kot 50 let. Spomnimo se samo ruske intervencije v bližnjem Afganistanu. Danes se na tem območju krepijo ekonomski in politični interesi številnih novih velesil, Kitajske, Indije, Združenih držav Amerike, Rusije in tukaj so dejansko različni interesi in jaz bi si želel, da bi na tem območju vladal mir, nisem pa prepričan, da se delamo, da drugi nimajo tukaj interesov, da bo tam mir, in da bomo mi zaradi tega bolj varni. Slovenska vojska na tem območju, tako kot je državni sekretar povedal, ne izvaja vojaških operacij, ampak je del koalicije, mednarodne koalicije 80. držav, ki poskušajo vzpostavljati civilne institucije. Slovenski vojaki tako šolajo policiste. Jaz sem vesel, da so živi in zdravi, in da je naša država jih pravočasno premestila na varno območje, da so vsi živi, zdravi, nepoškodovani. Si pa bi želel in tudi pozdravljam naše stališče, da Slovenija se ne postavlja na nobeno staran, ampak obe strani poziva k miru. Pomembno je, da mi ne prelivamo olja na ogenj, da umirjamo situacijo, da se tudi zavedamo, da je na tem prostoru prisoten zelo velik čustveni naboj. Spomnimo se samo besed bivše hrvaške predsednice, ko je 30 let po vojni rekla, da bi vzela puško v roke. Verjetno je na tem območju takih ljudi bistveno bistveno več in mi se moramo res bati kaj se zgodi, če ti ljudje dobijo v roke jedrsko orožje. In zato je še za mene zelo posebej pomembno, da sodelujemo pri pogajanjih oziroma, da spodbujamo pogajanja, ki bodo na to območje prinesla trajni mir. Mogoče je ta želja utopična, ampak vseeno pravijo, da upanje umre zadnje.

Hvala lepa.