Najlepša hvala za besedo. Hvala za predstavitev, spoštovani sekretar. V povzetku povedanega, se pravi deeskalacija napetosti, zemeljska celovitost, boj proti terorizmu, ohranitev iranskega jedrskega dogovora, novi mirovni dogovor v regiji. Zdaj, mi ne bi tukaj sedeli, nihče od nas ne bi tukaj sedel in na podobnih sejah sedel zadnjih 50, 60, 70 let in se ukvarjal s temi vprašanji, če zadnjih 50, 60, 70 let Združene države Amerike ne bi vodile te imperialistične politike na teh regijah, ki jih v navednicah, stabilizirajo. Jaz mislim, da je to nam vsem jasno. Da je to jasno kot beli dan, da je to en tisti, kako se reče, slon v sobi, ko vedno vsa politika ve, da je tako, ampak pač zaradi drugih okoliščin, ki jih pa Združene države Amerike kot najmočnejša gospodarska in še kakšna sila, vojaška sila, prinesejo v svojem nahrbtniku. Vzrok, da te probleme rešuje cel svet, da davek za to plačujejo te že tako ali obubožane države, je ameriška inperialistična politika. Glavni problem, kar se mi ameriške politike ne bomo rešiti, lahko na naslovimo slovensko zunanjo politika, in ta pa je, tako kot sem poudaril uvodoma, tukaj zelo medlo nastopila. Že recimo samo, če se sprehodimo malo po časovnici, 2. januarja dan pred tem nekim morilskim napadom ali pa, kot sem prej rekel, atentatom na generala Sulejmanija, je slovenska Vlada v svojem piaru zapisala takole:

»Slovenija se pridružuje stališču Evropske unije in močno obsoja napade na koalicijske enote, ki se borijo proti Daeshu v Iraku. Prav tako se pridružujemo stališču unije glede napada na veleposlaništvo Združenih držav v Bagdadu. To dejanje močno obsojamo in pozivamo iraške oblasti, da zagotovijo varnost diplomatskih misij v državi.« Se pravi, jasno pozivamo iraške oblasti.

Sporočilo je bilo potem objavljeno, potem ko so v napadu na ameriško bazo v Kirkuku, 31. decembra bili ranjeni štirje ameriški vojaki. Potem pa, ko se je pa zgodila ta stvar, se pravi ta napad, je pa Ministrstvo za zunanje zadeve takole zapisalo v svojem piaru:

»Ministrstvo obsoja vsakršno nasilje in oborožene v Iraku, ki smo jim priča v zadnjih tednih. Tovrstno ravnanje povzroča tveganje za porast nasilja v celotni regiji. Nedavni dogodki v Bagdadu so zaskrbljujoči. V tem času sta pomembna preudarnost in vztrajno prizadevanje, da se prepreči nadaljnje stopnjevanje napetosti.« Niti beseda o tem kdo je to storil, koga bi bilo treba obsoditi. V napadu par dni pred tem jasno s prtom pokazati na iraške oblasti, ker je bilo jasno, da so oni povzročili to stvar. V tem konkretnem napadu je pa treba samo neke, malo neke preudarnosti in vztrajnega prizadevanja, da se prepreči nadaljnje stopnjevanje napetosti, pa cel svet ve kdo je pritisnil na gumb. Kateri en človek je pritisnil na gumb.

Besedo, dve ste spregovorili tudi o iranskem jedrskem programu, ki je podnapis celotne te akcije, operacije ali pa vsaj neka presečna množica vseh teh incidentov. Načeloma stojimo na stališču, da podpira Republika Slovenija ta sporazum, tudi iz vaše predstavitve je bila vidna neka vnema, da se v tej smeri gre, ampak ko so ga pa Združene države združile, tako rekoč, je bila pa Slovenija zopet tiha in ni s prstom pokazala, pa zopet vemo, da je bil ta en isti človek, ki je pritisnil na gumb na drugi strani in strah nas je, da ne bodo zdaj, Iran naprej razvijal svojega programa. Pa isto v prejšnjem mandatu v Vladi Mira Cerarja, bi v združenih narodih lahko glasovali za prepoved jedrskega orožja, pa tega naši ljudje tam niso storili. In zdaj nas je strah, da ne bo jedrskega orožja. To je tako. Jaz nisem strokovnjak na tem področju, ampak to je zelo taka, trotel zihr, če nočeš, glasuješ proti, če želiš, potem glasuješ za, ampak mi smo tukaj, ne vem, razložite mi, če se motim, ampak mi smo tukaj podprli jedrsko orožje in zdaj se borimo in jokamo zakaj je temu tako. In tudi, ko svojo nepreudarnost pokaže, zopet ponovim, prvi ali pa predsednik svobodnega sveta ali kakorkoli si sam reče, tega ne obsodimo. Vzorec je isti in se vleče vse povsod, od majhnih incidentov do teh največjih političnih ekscesov. Slovenija je tiho. In sklepi, ki smo jih predlagali, gremo vsaj v smer neke načelne odločnosti in jasne opredelitve stališča s hrbtenico in z besedami.

Toliko za enkrat.