Spoštovani gospod predsednik, najlepša hvala. Spoštovani gospe poslanke in gospodje poslanci. Lep pozdrav s strani Ministrstva za zunanje zadeve.

Uvodoma bi rad opravičil ministra za zunanje zadeve, dr. Cerarja, ki na seji ni prisoten zato, ker se vrača ravnokar iz službene poti iz Zaliva(?). Mogoče bo izhodišče in obrazložitev malo daljša, zato malo potrpljenja prosim, rad bi pa povedal, kako konsistentna in načela je slovenska zunanja politika.

V izhodišču nastopa torej želim poudarit, da se Slovenija ne samo na to krizo, ampak v zunanji politiki, odziva načelno in vedno, vedno, skladno s sprejeto politiko Državnega zbora Republike Slovenije. Torej, vedno delujemo skladno s politiko Državnega zbora. Ključni okvir delovanja Slovenije je skupna zunanja in varnostna politika Evropske unije, ki jo Slovenija sooblikuje. Torej, mi smo del Evropske unije in jo tudi sooblikujemo. Odzivi in delovanje Slovenije v okviru Evropske unije so v skladu z izhodišči, ki jih pred zasedanji Sveta za zunanje zadeve Evropske unije spremlja Vlada Republike Slovenije in s katerimi se seznani OZP Državnega zbora.

Slovenija seveda deluje tudi v skladu s cilji zunanje politike Republike Slovenije, ki so med drugim opredeljeni v deklaraciji o zunanji politiki Republike Slovenije, ki jo je sprejel Državni zbor. Na teh temeljih, so ključni cilji, ki jih Slovenija zasleduje v regiji Bližnjega vzhoda in ki so, prvič; de eskalacija napetosti, ohranjanju miru in zagotavljanje stabilnosti regije, drugi; stabiliziranje razmer in ozemeljska celovitost Iraka, tretji cilj; boj proti terorizmu, kot globalni grožnji in sodelovanje v Sloveniji v globalni protiteroristični koaliciji, za boj proti Daešu, – naj samo povem, da v tej koaliciji sodeluje preko 80 držav tega sveta – četrti cilj; ohranitev iranskega dogovora in peti cilj; prizadevanje za vzpostavitev novega varnostnega dialoga v regiji.

Pri zasledovanju teh ciljev, je ključno spoštovanje mednarodnega prava in sklenjenih mednarodnih dogovorov ter reševanje odprtih vprašanj po miroljubni poti. Slovenija, privrženo s tem načelom poudarja tako pogovor z Združenimi državami Amerike, kot tudi z Iranom. Hkrati ne smemo pozabiti, da je Slovenija trdna zagovornica močne čezatlantske vezi, tako v Natu, kot med Evropsko unijo in ZDA. Spodbujamo konstruktivni dialog in krepitev zaupanja, da bi premostili odprta medsebojna vprašanja. Prizadevamo si za dobro sodelovanje z Združenimi državami Amerike, kot prijateljsko, partnersko in zavezniško državo.

Iz teh ključnih izhodišč, izhajajo vse aktivnosti, odzivi in stališča Slovenije, da dogajanje v regiji, ki jih bom zdaj v nadaljevanju bolj podrobno predstavil. Slovenija vseskozi zagovarja ohranitev stabilnosti in varnosti na Bližnjem vzhodu. V luči trenutnega položaja, vse strani, kontinuirano poziva, da se vzdržijo potez, ki bi lahko vodile v poslabšanje varnostnih razmer. Prepričani smo, da lahko položaj izboljšajo le diplomatska prizadevanja in regionalni varnostni dialog. Ta dialog mora imeti lastništvo držav regije in se osredotočiti na identifikacijo temeljnih vzrokov napetosti v regiji in iskanje načinov za njihovo nastavitev.

V regiji so nujno potrebni ukrepi za izgradnjo zaupanja in varnosti. Pri tem je jasno, da je vzpostavitev zaupanja možna le z dialogom in odprtimi kanali komuniciranja. Slovenija tudi v tem kontekstu konsistentno in jasno zagovarja pomen ohranitve iranskega jedrskega dogovora. Potrebno je povedati, da je dogovor z resolucijo potrdil Varnostni svet Združenih narodov in je eden od ključnih elementov mednarodne ureditve za neširjenje jedrskega orožja, ter bistven za krepitev miru in stabilnosti v regiji. Evropska unija je sopodpisnica in je igrala ključno vlogo pri doseganju iranskega jedrskega dogovora, kar jasno kaže na njegov pomen za Evropo, zlasti za njeno varnost. Zato je še toliko pomembneje, da je Evropska unija do tega vprašanje nedvoumna in enotna, za trenutek si predstavljajte, da dogovora ne bi bil in bi Iran v trenutnem napetem položaju v regiji imel jedrsko orožje, kar bi se lahko zgodilo ob pogojih brez jedrskega dogovora, s katerim sej Iran opustil razvoja jedrskega orožja. Slovenija je v skladu enotnim stališčem Evropske unije večkrat izrazila obžalovanje glede izstopa Združenih držav Amerike od dogovora ter glede vzpostavljenih ameriških omejevalnih ukrepih. Kot že rečeno je Slovenija vztrajna zagovornica spoštovanja mednarodnega prava ni sklenjenih mednarodnih dogovorov ter reševanje odprtih vprašanj po miroljubni poti. Privrženost tem načelom poudarjamo tako v pogovorih z Združenimi državami Amerike kot tudi z Iranom. Po odstopu Združenih držav Amerike od iranskega jedrskega dogovora je Slovenija podprla sprejem vseh ukrepov Evropske unije za zagotovitev nadaljnjega polnega spoštovanja dogovora in izpolnjevanja zavez s strani vseh ostalih podpisnic. Slovenija je med drugim podprla ustanovitev posebnega mehanizma za podporo izvajanja zakonite trgovine z Iranom ISTEX. Slovenija je tudi po postopnem opuščanju zavez iz / nerazumljivo/ torej iz sporazuma s strani Irana, ter povečanje napetosti v / Nerazumljivo/ ohranjala politični dialog ter gospodarsko sodelovanje z Iranom. Ob enem si Vlada Republike Slovenije prizadeva za zaščito interesov slovenskega gospodarstva. Ameriški predsednik gospod Trump je svojo odločitev o odstopu Združenih držav Amerike iz iranskega jedrskega dogovora argumentiral z navedbami, da gre za slab dogovor. Slovenija pri tem deli nekatere zaskrbljenosti Združenih držav Amerike, še posebej kar se tiče nadaljnjega razvoja iranskega balističnega programa, nudenja vojaške podpore in posredovanja orožja sirskemu režimu in ne državnim oboroženim skupinam v regiji. Za razliko od ZDA si Evropska unija vključno s Slovenijo prizadeva za naslovitev omenjenih vprašanj ločeno od jedrskega dogovora. Žal prizadevanja Evropske unije s tem v zvezi doslej niso bila uspešna. Iran je bil z resolucijo varnostnega sveta OZN 22.31 med drugim pozvan, da ne izvaja nobenih dejavnosti povezanih z balističnimi raketami, ki bi bile zasnovane tako, da bi lahko prenašale jedrsko orožje. V nasprotju z omenjenim pozivom in navkljub številnim dodatnim pozivom je Iran opravil več poskusov izstrelitve balističnih raket, ki sodijo v kategorijo orožja zmožnega nošenja jedrskega orožja. Tovrstne poteze Irana povečuje nezaupanje v mednarodni skupnosti in ne nakazujejo pripravljenosti Irana za popuščanje, dialog ali pogajanje o teh vprašanjih. Iran je odgovor na ameriško politiko maksimalnega pritiska in nezmožnost Evropske unije, da kompenzira izgubo ekonomskih koristi, ki izhajajo iz jedrskega dogovora, odgovarjal s postopnim opuščanjem svojih zavez po tem dogovoru. Slovenija opozarja, da je ameriška politika maksimalnega pritiska in iransko opuščanje zavez lahko vodita do propada iranskega jedrskega dogovora. Slovenija je prepričana, da je ohranjanje dogovora v interesu vseh strani. Poudarjamo, da je iranski jedrski dogovor edini dogovor, ki ga imamo in je hkrati edini dogovor, ki naslavlja iranski jedrski program. Evropska unija tudi po vstopu Irana v peto fazo opuščanja zavez po jedrskem dogovoru, to je po opustitvi vseh omejitev glede bogatenja in zalo urana ter omejitev pri raziskavah in razvoju še v naprej vztraja pri njegovem ohranjanju. To je bilo tudi jasno sporočilo visokega predstavnika gospoda Borela na izrednem svetu za zunanje zadeve 10. januarja 2020 na katerem je aktivno sodeloval tudi minister dr. Cerar. EU želi vzpostaviti prostor za dialog in pogajanja. Države E3, torej Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo so 14. januarja tega leta, torej 2020 z namenom ohranitve jedrskega dogovora, sprožile mehanizem za reševanje sporov, ki ga predvideva njegov 36. člen. Omenjeni korak razumemo kot verjetno zadnji možni poskus reševanja tega dogovora. Pričakujemo, da bodo v tem okviru sodelovale vse podpisnice vključno z Združenimi državami Amerike. Ob enem od vseh podpisnic pričakujemo tudi da bodo sodelovale v dobri veri. Zelo jasno želim poudariti, da je Slovenija odločno proti vsem korakom, ki ogrožajo stabilnost v regiji in poglabljajo nezaupanje. Pozivi Slovenije k deeskalaciji in dialogu so namenjeni vsem stranem. Tragična in nesprejemljiva sestrelitev ukrajinskega letala s strani iranskih oboroženih sil samo še potrjuje, da so regiji nujna deeskalacija napetosti in dialog. Pozitivno sprejemamo zadržanost Združenih držav Amerike po iranskem napadu na vojaške baze v Iraku. Pozitivne so tudi navedbe iranskih oblasti, da je maščevanje za smrt generala Sulejmanija zaključeno. To seveda ne pomeni, da je krize konec. Slovenija si bo zato še naprej prizadevala za vzpostavitev regionalnega dialoga, usmerjenega v krepitev varnosti in sodelovanja v regiji. Ocenjujemo, da je napočil čas za srečanje vseh držav regije, ki bi lahko omogočilo krepitev medsebojnega zaupanja in uresničevanja želje po regionalni stabilnosti. Slovenija z visoko zaskrbljenostjo spremlja stanje tako na področju človekovih pravic v Iranu. Ob nedavnih protestih, katerih povod je bilo povišanje cen goriva, je bilo po podatkih Amnesty International ubitih preko 300 oseb. Na tisoče naj bi jih bilo pridržanih. Natančnih podatkov o žrtvah, ranjenih in priprtih iranske oblasti še niso podale. Po sestrelitvi ukrajinskega letala smo te dni priča novim protestom začasni aretaciji britanskega veleposlanika in razglasitvi za persono non grato v Teheranu. Prihajajo pa tudi novice po uporabi strelnega orožja nad protestniki, kar je nesprejemljivo. Glede odnosa Slovenije do ZDA ja potrebno izpostaviti, da sta Slovenija in ZDA zaveznici in tesni partnerici, ki vodita redni dialog o vseh vprašanjih o skupnih interesih, od dvostranskih do širših regionalnih in mednarodnih tem. Za slovensko vlado je krepitev sodelovanja z ZDA prednostnega pomena. Slovenija je trdna zagovornica močne čezatlantske vezi, tako v Natu kot med Evropsko unijo in ZDA. Spodbujamo dialog in krepitev zaupanja, da bi premostila odprta medsebojna vprašanja. Kljub nestrinjanju oziroma različnim pristopom med Evropsko unijo in ZDA glede posameznih mednarodnih vprašanj tudi v odnosu do regije Bližnjega vzhoda se zavzemamo za konstruktivni dialog in dobro sodelovanje z ZDA kot prijateljsko partnersko in zavezniško državo. Slovenija se zavzema za mednarodni red, utemeljen na pravilih in svojih zunanjepolitičnih aktivnostih poudarja pomen spoštovanja mednarodnega prava in sprejetih dogovorov. Izstop ZDA iz multilateralnih dogovorov obžalujemo in v pogovorih z ameriškimi sogovorniki poudarjamo pomen učinkovitega in delujočega multilateralnega sistema ter skupnega naslavljanja izzivov v mednarodni skupnosti, za kar je ključna tudi aktivna vloga Združenih držav Amerike.

Spoštovani članice in člani OZP! Kot zaključek oziroma namesto zaključka se mi zdi na mestu, da še enkrat poudarim katera so ključna izhodišča in cilji slovenskega pristopa do aktualnih razmer na Bližnjem vzhodu. Torej, Slovenija kot članica EU in Nato ter sooblikovalka politik obeh povezav deluje v skladu s temeljnimi načeli slovenske zunanje politike ter zunanjepolitičnimi cilji, ki jih določa deklaracija o zunanji politiki, ki je bila sprejeta v tem državnem zboru 10. julija 2015. Slovenija si prizadeva za deeskalacijo napetosti, ohranjanja miru in zagotavljanja stabilnosti regije. V tem okviru je ključen boj proti terorizmu kot globalni grožnji in članstvu Republike Slovenije v globalni protiteroristični koaliciji za boj proti Daesh. Ključna so tudi prizadevanja za ohranitev iranskega jedrskega dogovora ter vzpostavitev novega varnostnega dialoga v regiji. Nujno je spoštovanje mednarodnega prava in sklenjenih mednarodnih dogovorov ter reševanje odprtih vprašanj po mirni poti. Pri tem je pomemben konstruktiven dialog z vsemi stranmi, torej ZDA kot tudi z Iranom.

V zaključku še glede / nerazumljivo/ nujne seje. Ministrstvo za zunanje zadeva, da nujna seja odbora za zunanjo politiko ne sprejme sklepov. Hvala za vašo pozornost.