Ja, hvala lepa, predsednik. Spoštovani kolegice, kolegi, predstavniki ministrstva, eno lepo dobro jutro!

Torej, kot ste prejeli v materialu za, v gradivu za sklic seje in se bržkone seznanili z vsebino in jo tako ali tako poznate, naj v začetku samo na kratko no, orišem razloge v ozadju in neko splošno naravnanost, ki bi jo želel, hm, da jo Odbor za zunanjo politiko danes razume in podpre.

Ozadje torej… 3. januarja, malo po polnoči, so oborožene sile Združenih držav Amerike, na povelje ameriškega predsednika, v nečem, čemur lahko rečemo zahrbtni atentat, v prestolnici Iraka, umorile 7 ljudi, med njimi tudi pomembnega vojaškega vodjo. Zdaj, gre za en primer, ki je bil medijsko globalno zelo odmeven in ki ni osamljen, ki priča o bistveno širši politični naravnanosti, ki priča o bistveno širšem političnem vzorcu, ki ga oborožene sile in celotna zunanja politika Združenih držav Amerike izvaja v regiji in ima globalno širšo zgodovino. Združene države Amerike igrajo vlogo globalnega policija, razsodnika, eksekutorja in sile, ki bdi nad tako rekoč vsemi politični odločitvami v zahodnem in tudi vzhodnem svetu. S koraki, kot je bil ta, pa svoj položaj samo še poglablja oziroma utemeljuje. S koraki kot je bil ta pa v imenu stabilizacije regije, ki je destabilizirana ravno zaradi političnih prijemov, agresorskih političnih prijemov kot je bil ta regijo samo še bolj destabilizira. Kot rečeno, primer ni osamljen. Jaz celotne zgodovine ameriških okupacijskih podvigov po Bližnjem vzhodu ne bom našteval, tudi se ne bom spuščal v politično higieno držav, ki jih Združene države, ki se jih politika Združenih držav na takšen način dotika. Kar je bolj pomembno v tem konkretnem primeru pa je odziv Slovenije, ki je sicer polnopravna članica Zveze Nato, ki kot takšna seveda ima neke zunanjepolitične, vojaške odgovornosti in kot taka sodeluje in podpira v tovrstnih političnih in vojaških operacijah. Ni skrivnost seveda in v Levici smo mnogkrat že poudarili ali pa osvetlili nevarnost našega dejanskega sodelovanja v tovrstnih operacijah in v teh vojaških navezah. Naše stališče je jasno. Odbor za zunanjo politiko, če kateri, potem je Odbor za zunanjo politiko je o tem največkrat poslušal in največkrat razpravljal. Je pa seveda tukaj na mestu opozorilo ne samo tega našega tihega in konstantnega sodelovanja. Ampak v tem konkretnem primeru molka, ki ga je slovenska zunanja politika ubrala, ob tem konkretnem primeru, ki so ga dejansko obsodile marsikatera država. Slovenija, slovenska diplomacija, slovenska zunanja politika je v tem primeru padla na izpitu. Sicer neko naše zunanjepolitično stališče je, da to ni bilo prav, ampak odločnega koraka obsodbe tega konkretnega dejanja, ki je, kot rečeno, pokazatelj splošne politične higiene Združenih držav Amerike, posledično Zveze Nato, katera članica je tudi Slovenija. Pa ne, konkretne obsodbe tega torej ni bilo.

Zato smo v Levici v luči osvetlitve te problematike in v glavnem z željo ali pa s pozivom, da slovenska politika, zunanja politika pokaže hrbtenico, pokaže stališče in pokaže svetovni javnosti in naši javnosti, da je sposobna stati na svoji hrbtenici, razmišljati s svojo glavo in svojo siceršnjo obsodbo tovrstnih dejanj tudi jasno izraziti, predlagali tri sklepe, ki se glasijo. Prvič, Odbor za zunanjo politiko obsoja kršitve suverenosti in ozemeljske celovitosti ter uporabe in grožnje z uporabo vojaške sile s strani Združenih držav Amerike proti Islamski republiki Iran. Drugič, Odbor za zunanjo politiko poziva Vlado, da preko diplomatskih povezav z Združenimi državami Amerike izrazi nasprotovanja trenutni politiki Združenih držav Amerike do Islamske republike Iran. In tretjič, Odbor za zunanjo politiko poziva Vlado, da preko diplomatskih povezav pozove Vlado Združenih držav Amerike k takojšnjem prenehanju agresivnih dejanj v Hormuški ožini in prenehanju kopičenja vojaštva in vojaške opreme v soseščini Islamske republike Iran. Jaz verjamem, da se bo skozi razpravo, skozi razpravo z naslova ministrstva in poslank in poslancev odprlo še kakšno vprašanje oziroma kakšna podtema, v glavnem pa, v preseku tega pa torej par glavnih točk. Ameriška zunanja politika, ki vključuje tudi našo, je napačna. Naša, posledično, je v tem primeru in v vsesplošnem hlapčevstvu za eno vojaško silo napačna, ne »doprinaša« miru, niti pri nas, niti v regijah, ki se jih ta problematika neposredno tiče.

Toliko za uvod, hvala lepa.