Spoštovani predsednik, spoštovani podpredsednik, vsi, poslanke in poslanci, gostje! Lep pozdrav tudi v mojem imenu. Če nadaljujem razpravo tam, kjer je moj kolega državni sekretar na zdravstvu končal, bi rekel, da odločitev o načinu izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči je v pristojnosti države. Trenutna ureditev te dejavnosti je deklarirana kot državna aktivnost pri nas. To pomeni, da sta državna prevoznika Slovenska policija in Slovenska vojska, ki izvajata vse te prevoze HNMP, gorsko reševanje, sekundarne prevoze, pa prevoze inkubatorjev po standardih, ki veljajo v letalstvu. Kot je bilo omenjeno, imamo v Sloveniji dve bazi, to je Brnik in Maribor. Od 1. 10. 2018 te prevoze izvaja izključno Slovenska vojska, ker je takrat en helikopter policije odšel na servis in praktično od takrat naprej Slovenska vojska izvaja helikoptersko reševanje iz obeh baz. To reševanje izvajamo z dvema tipoma helikopterjev. To je Bell 412 in pa Cougar. Oba tipa helikopterjev in oba helikopterja so v času, ko so namenjeni za HNMP izključno samo za HNMP. Tako niso to namenski helikopterji, da se razume. To so dvonamenski, večnamenski helikopterji. Vendar v tistem trenutku, ko so razporejeni v bazo Maribor ali pa na Brnik izvajajo izključno te prevoze. Približno 93 vseh intervencij se opravi z malimi helikopterji, torej z Bellom, ostale pa še tudi s Cougarjem. Med poletno sezono in med počitnicami imamo na Brniku praviloma dva helikopterja, v Mariboru pa enega. Ti so v pripravljenosti 15 minut. Četrti helikopter, ki je pa stacioniran v Cerkljah ob Krki je pa v 120 minutni pripravljenosti in je namenjen medbolnišničnim prevozom, pa tudi inkubatorskim prevozom. Vendar je treba povedati, da te helikopter je pa namenjen tudi za druge stvari, recimo za vihro, za zaščito in reševanje, pa tudi za nekatere vojaške aktivnosti.

Kot sem povedal, med počitnicami torej smo z dvema helikopterjema na Brniku. Seveda moram že sedaj povedati, da lahko se zgodi, da tudi med počitnicami ali med sezono kakšen helikopter izpade tudi na Brniku, predvsem zaradi tega, kar je bilo opozorjeno, to je stara flota, kjer je potrebno več servisiranja in se tudi zgodi, da včasih tudi v teh trenutkih nista na razpolago dva helikopterja. Ti helikopterji so pripravljeni v konfiguraciji za HNMP. V primeru, če se pojavi gorsko reševanje te iste helikopterje nadgradimo oziroma zamenjajo vojaki opremo, vendar to ni neka zelo velika časovna operacija, v par minutah se pač da module ven za HNMP in se da notri modul za gorsko reševanje.

Če povem še malo statistike. Povprečen čas letenja na posamezni intervenciji je približno uro 10, odvisno, to je nek povprečen čas. Sam odzivni čas je v naših posadkah približno 10 minut. To je več kot dovoljuje standard Evropske unije. Po Evropski uniji bi moral biti odzivni čas 5 minut. Vendar to moramo povedati, da ni problem samo v posadkah in v helikopterjih, ampak je problem v celotni strukturi. Namreč, sam helikopter se lahko zažene, po domače, če povem, v 3 minutah ali pa prvi zagon je seveda daljši, ampak potem je to neka rutina. Problem zaradi tega intervencijskega časa je tudi v tem, da, recimo zdravniška ekipa je stacionirana dlje kot so stacionirani piloti in pa tehnično osebje in zato tudi pride do odstopanja od zaželenega časa. Kar nekaj izpadov letenja je, to je res, vendar če gledamo statistiko, je manj izpadov letenja zaradi tehničnih okvar, ampak je več izpadov letenja ali zaradi vremenskih razmer ali zaradi režima, recimo v Mariboru, letališkega režima kjer je delovni čas so v bistvi skrajšali delovni čas, tako da nekaj tega je tudi seveda izpada.

Če gledamo samo statistiko, moramo ugotoviti, da takrat, ko je Slovenska vojska vstopila v sistem HNMP, je bilo intervencij bistveno bistveno manj. Če povem samo statistiko, recimo leta 2014, je bilo potrebnih 164 intervencij. Lansko leto, 2019, pa kar 733. to pomeni, da je v šestih letih se število posredovanj več kot početverilo. Sedaj je tukaj vprašanje, o tem ne morem soditi, ker nisem strokovnjak, ampak dvomim, da je število nesreč ali poškodovancev se je toliko povečalo. Verjetno je standard, ki ga hočemo doseči, višji, kar je tudi pravilno, ker seveda mora iti razvoj in v vsakem primeru bo verjetno helikoptersko reševanje oziroma prevozi postali standard, tako kot je bilo nekoč rešilni avtomobili. Da povem samo statistiko za lansko leto, 151. helikopterske eskadrile Slovenske vojske je posredovala 733-krat, od tega je bilo 183 reševanj v gorah, 505 je bilo HNMP, 39-krat smo prevažali inkubator in 6-krat smo sodelovali pri gašenju požarov. Če na hitro strnem, lahko rečem, da je Slovenska vojska v sistemu HNMP vključena od začetka tega pilotnega projekta od leta 2003, kjer izvajajo vse kombinacije, HNMP, gorsko reševanje, sekundarne prevoze in prevoze inkubatorja. Ocenjujemo, kar nam tudi prizna stroka, medicinska, da so naše letalske posadke strokovne in požrtvovalne, kar je tudi predlagatelj v uvodu povedal, vendar večkrat opozarjamo, da delujemo na robu svojih zmogljivosti, predvsem smo to glasno opozarjali od takrat, ko se je policija umaknila iz Maribora in takrat opozarjamo, da je to rob naših zmogljivosti, tile štirje helikopterji in posadke in seveda, če se zgodi karkoli nepričakovanega s temi helikopterji, je lahko hitro težava. Naš interes Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske je, da se čim prej uredi ta problematika. Poglejte, če se bo enkrat država odločila za kateri koncept HNMP se bo odločila, to pomeni ali bomo reševali z državnimi zrakoplovi ali bomo reševali z neko kombinacijo ali bomo šli na komercialno področje, mi bomo zadovoljni samo, da ta odločitev pade, enkrat se sprejme. Zakaj? Zato ker, če se bo država odločila, da se to rešuje z državnimi zrakoplovi in tudi zrakoplovi Ministrstva za obrambo oziroma slovenske vojske, moramo mi sistem obnove, sistem nabav in vse skupaj prilagoditi, ker potem bo treba verjetno iti v to namenskost, kot je bilo rečeno, in nabaviti nove helikopterje, kajti s to floto, ki je sedaj, nekega dolgoročnega, stabilnega delovanja ne moremo zagotoviti.

Mi nismo tukaj opredeljeni za katerakoli varianto, samo naj se pač odloči katera varianta bo sprejeta. Treba je pa tudi še povedati, mogoče tudi za širšo javnost in v vednost. V primeru, ko se rešuje z državnimi zrakoplovi, evropska regulativa zahteva, da je to financirano iz proračuna Republike Slovenije. To je pogoj. Če gremo na druge variante, na komercialno varianto, potem bo verjetno tudi financiranje komercialno. Kako bo urejeno, to zdaj v tem trenutku ne vem. Verjetno preko zavarovalnic ali kakorkoli že. To vendarle je treba imeti tudi v vidu vizavi državljanov, ki so uporabniki tovrstnih storitev.

Kar zadeva sklepa predlagatelja pa ga na Ministrstvu za obrambo podpiramo in se strinjamo z njim.