Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni podpredsednik, spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni, lepo vas pozdravljam.

Torej izhajal bi mogoče iz generirane misli, da je helikopterska nujna pomoč nadgradnja sistema nujne pomoči in da se Ministrstvo za zdravje seveda zavzema, da bi bila geografska zastopanost seveda enaka. V tem delu se pridružujem misli predlagatelja. Zdaj mogoče bi se ogradil na tole, da, kar se tiče helikopterske nujne medicinske pomoči, je ta naloga, da vodimo medresorsko delovno skupino, podana verjetno iz razloga, ker je, bom rekel, v naši domeni tudi nujna medicinska pomoč. Mi vemo, da je, bom rekel, helikopterska nujna medicinska pomoč seveda nadgradnja, in sicer takrat, kadar je ta oblika transporta bistveno hitrejša in pomeni pri pacientih boljše preživetje in manj možnosti zapletov pri dokončni oskrbi v ustrezni bolnišnici. V tem trenutku v Republiki Sloveniji helikoptersko nujno medicinsko pomoči se vrši iz 2 baz. Prevozniški del zagotavlja MORS, Slovenska vojska, ki zraven HNMP izvaja še sekundarne prevoze, kamor spadajo tudi prevozi z inkubatorjem in operacije, reševanje v gorah, to je tako imenovane GRS operacije. Zdaj, kar se tiče, bom rekel, samih medicinskih posadk v domeni HNMP, seveda smo popolnoma strokovni in kompetentni na Ministrstvu za zdravje, seveda pa je ta oblika zelo kompleksna, to pomeni, zraven še rabimo tehniko in pa kadre. In zaradi tega je tudi, bom rekel, tale koncept strategije helikopterske nujne medicinske pomoči, bom rekel, medresorsko v usklajevanju. Torej pričakujemo, da nam bojo tudi druga ministrstva dala poglede, predvsem na standard, ki bi ga mi želeli vzpostaviti v okviru NMP, torej s HNMP. Kar se tiče razpoložljivih resursov oziroma potrebnih resursov za izvajanje takšnega standarda, seveda o tem govorimo tako z MNZ kot pa s Slovensko vojsko. Vizija v prihodnosti je, da se seveda helikopterske nujna medicinska pomoč v bistvu ohrani. To nam prikazujejo vsi, bom rekel, zadnji trendi. Torej, če gledamo po številu operacij, so se te, bom rekel, v letih od 2015 do 2019 konkretno na HNMP povišale za 38 %, v okviru GRS za 94 % in sekundarnih prevozov za 10 %. To pomeni, da zagotovo se ta potreba izkazuje, to pomeni, da zagotavljamo določen standard, in to pomeni, da načeloma se sedaj rešujemo s pomočjo, dobronamerno s pomočjo vojske, ki nam tudi ta sredstva zagotavlja. V prihodnosti vidimo seveda več načinov urejanja, torej najmanj 3 zrakoplove, ki so, bom rekel, prioritetno namenjeni, bom rekel, tem dejavnostim, ki sem jih omenjal. V javnih, bom rekel, občilih, bom rekel, marsikaj v zadnjem času razberemo iz naslova, da se je dogajalo, da so bile, bom rekel, enostavno ekipe HNMP aktivirane, pa niso poletele na akcijo. Teh, bom rekel, je seveda nekaj, so pa pogojene načeloma tu in tam, na primer izhajajo iz tega, ker vremenski pogoji ne zagotavljajo varnega letenja. Mi vemo, da zrakoplovov ne moremo primerjati z avtomobili in da če vreme ni takšno, ki bi omogočalo varnost letenja ne glede na, bom rekel, superiorno usposobljenost posadk, ki to izvajajo, vseeno ogrožamo tako posadko kot pa vse tiste, ki bi jih naj reševali. Tako da to je eden razlog. Drugi razlog pa je tudi seveda glede na omejenost, ker mi se zavedamo, da koristimo zrakoplove Slovenske vojske, da se včasih operacije podvajajo in nam dodatnih zrakoplovov seveda v tistem trenutku ne morejo zagotavljati. Sekundarne prevoze in inkubatorje vršimo takrat, ko načeloma se druge stvari naj ne bi dogajale, tudi so izvršene v nočnem času. Moram povedati, da prav danes smo tudi govorili o tem, da bomo na Ministrstvu za zdravje spodbujali tudi finančno nove, bom rekel, helidrome v okviru, bom rekel, izboljšanja učinkovitosti in kvalitete HNMP. Torej, če ostajam pri tistem dejstvu, naša vizija je, da se, bom rekel, ohrani seveda HNMP z, bom rekel, nekim načinom, torej vsaj 3 helikopterji, ki bodo prioritetno namenjeni in ki so, bom rekel, v okviru državnih aktivnosti. Toliko za začetek.

Predsednik, hvala lepa.