Hvala za besedo, hvala za vabilo.

Ja, jaz bi želel dodat, sodelovanje z državnim programom za obvladovanje raka je bilo ves čas zelo dobro. Zdaj, naša hiša je v več vlogah, zadolženi smo tudi za promocijo zdravja. Veste, da je bilo zelo burno, ravno, glede tobaka. Ta tema bo še naprej živahna, zato ker industrija prinaša vedno nove izzive, tudi pri mladih, substitucijske produkte oziroma izdelke, tudi druge elemente življenjskega sloga, ki so bili morda v preteklosti malo preveč v ozadju, pa jih bomo morali tudi izpostaviti. Potem so tukaj seveda presejalni programi, o katerih ne bom nič več nadalje govoril, zato ker je bil profesor Zakotnik zelo izčrpen.

Mislim, da so že sedaj se, ne samo izplačali, celo izplačali so se zagotovo, ampak, tudi, torej za tiste, ki jih zelo skrbijo tudi finance, kajne, jaz mislim, da tisto kar, jaz, ljudem, ki niso dnevno v obravnavi problemov, povezanih z rakom, rad izpostavim, rak je kronična bolezen, vsekakor, ima pa eno zanimivo značilnost, da lahko ozdravimo, kajne, torej, če daste vi neko… nekemu drugemu človeku diagnozo kronične bolezni, se je ta praviloma ne bo več znebil in bo torej, v bistvu doživljenjsko zdravljen. Morda ne bo sicer umrl zaradi te bolezni, bo umrl morda zaradi česa drugega, seveda pa hkrati, kajne, zaradi narave zdravljenja, ki je zelo agresivno, to moramo le reči, na žalost nekateri dobro veste, imajo določeni bolniki okvare, vsi nosijo neko breme nevarnosti ali možnosti ponovitve bolezni in pa seveda poznih posledic tudi samega zdravljenja. Zato je ta celostna rehabilitacija, ki jo je profesor izpostavil, zelo pomemben vidik za naprej. To se pravi sedaj, ko je Slovenija prišla na to raven preživetja, ki presega 60 %, kar je spodoben dosežek, najboljše države v Evropi so tam nekje sedaj okoli, mislim da okoli 70, to je nekako tak sedaj cilj. To se pravi, nekaj nam še sicer manjka, ampak sedaj je tudi ta kakovost pomembna, torej lepo je, da ljudje preživijo, ne smejo stigmatizirani. Eno pobudo, ki bi jo omenil, ki je odmevna iz dveh države, ki sta tukaj orali ledino, Francija in Belgija, je ta pravice do pozabe. Pravica do pozabe je pač družbena pogodba, to bi izpostavil, torej to ni nekaj vsiljeno, kjer so se najprej v Franciji, potem pa še v Belgiji, politika se je usedla z bančnim sektorjem, zavarovalniškim, bolniki in so se dogovorili da arbitrarno 10 let, ko je konec od vašega zdravljenja in ste zdravi, brez ponovitve, veste kaj nas drugače čaka, če gremo v banko po dolgoročno posojilo, če vi rečete, da ne morete reči, da nimate raka, če ste ga imeli, če pa rečete, da ga imate morate pa pojasniti v kakšni fazi je. In čim začnete s tem vas obravnavajo kot zelo tveganega človeka. Življenjsko, hipotekarno in tako naprej. To je najbolj kruto. In sedaj so to odpravili. Torej, po 10 letih vi lahko rečete, da nimate raka. In tudi nihče, tudi če bodo potem odkrili, da ste pač 14 let nazaj imeli raka, to ne more vplivati na vaše današnje stanje finančno. Za otroke je ta meja 5 let. No, tako da prej so bili ljudje zelo resno hendikepirani, ker so bili v bistvu skoraj doživljenjsko označeni zaradi te pretekle diagnoze. To je pomembna stvar. Kolikor je meni znano je bilo izpostavljeno, da bo tudi Evropska komisija druga države nekako pozvala k takemu pristopu… / oglašanje iz klopi/Prosim? Belgijci so prvi sledili, sedaj pa še Nizozemci. Tako da bodo šle očitno države po tej poti. Negotovosti ni več tako veliko, kot je bilo v preteklosti. Videli ste številke, ki so bile prikazane. Pri preživetju je ta odskok od tega črnogledosti, ki je bila včasih pač neizogibna, kar precejšen.

Na koncu bi mogoče izpostavil še ta vidik, ta ozdravitev se mi zdi pomembna tudi zaradi pomembnosti vlaganj v zdravljenje raka. Res je, da je potrebno v tistem zagonu zdravljenja relativno veliko denarja. Včasih pa seveda pri tem pozabimo, da nekdo, ki se zdravi zaradi srčno žilnih boleznih morda ne bo porabil nikoli toliko denarja na mah, kot bo nek bolnik z rakom, vendar pa se bo ta količina denarja nakopičila skozi življenje. Saj veste kako je, jaz imam tudi zvišan pritisk, recimo, trimesečna terapija stane, mislim da, okoli 90 evrov, ampak to pomeni 360 evro vsako leto 30 do 40 let je samo eno zdravilo. Tukaj ko ljudje dvignejo obrvi pri cenah zdravil v onkologiji pozabljajo, da če bo zdravljenje uspešno je to konec poti in ne bo nič vzdrževalnega. V nekaterih primerih tudi sicer. To sem želel mogoče še izpostaviti. No, seveda pridružujem pa se prof. Zakotniku pri tistih izzivih, tudi recimo skupaj s kolegi epidemiologi bomo imeli težko nalogo ovrednotiti sedaj prihodnje predloge morebitnih presajalnih programov. Najbrž že malo veste ali ste pa kaj slišali. Hrvaška je zelo slovesno oznanila presajalne za raka pljuč in so se pohvalili, da so prva država na svetu, ki so uvedli ta program. Program je zelo vprašljiv, zato, ker je tukaj tak generalni pristop, kakršnega so ubrali pri drugih presejalnih programih, ne more delovat. Poleg tega je treba se tega problema lotit z druge strani. Hkrati obvladovanje porabe tobaka je ključna »terminanta« pri s tobakom povezanih rakih, tako kot je recimo pri enih rakih, ki jih nismo posebej izpostavili, pa so, ker so zelo napredovali pri ozdravitvi, to so raki, povezani z sončnim obsevanjem – melanom in drugi kožni raki. Tukaj je preživetje bistveno, bistveno boljše, kot je bilo na primer pred tridesetimi leti, je pa skoraj ves pribitek tega, pojavnosti teh rakov, je na račun našega pretiranega izpostavljanja soncu in pa tudi umetnim virom, kot je recimo solarij in podobno… Zato je Evropska komisija že pred časom se odločila, da bo stopila v akcijo proti solarijem, posebno za mlajše osebe, predvsem za otroke in pretirano izpostavitev.

Tako da, vsekakor, mi zdaj na inštitutu koordiniramo ponovni, ta, skupni ukrep, tako imenovan »joint action«, za oblikovanje politik na področju raka v Evropski uniji. Slovenija je tukaj na podlagi izsledkov predsedovanja in priporočil si zagotovila dobro pozicijo. Tudi sedaj je pričakovanje, ta projekt se bo zaključil čez dobro leto. Pričakovanje od komisije je, evropske, da bomo pri tem še naprej aktivno sodelovali. Moram reči, da imamo zelo lep, uspešen konzorcij na tem projektu in da tudi za letos načrtujemo tudi aktivnosti znotraj Slovenije. Tako kot smo imeli že lani, bomo tudi letos ponovili srečanje z deležniki, predvsem z vsemi tistimi, ki se borijo za izboljšanje položaja, ne samo bolnikov, ampak tudi boja proti raku.

Hvala lepa.