Hvala, predsedujoči in lep pozdrav vsem skupaj.

Zahvala prof. Krajncu za uvod. Pa bi malo širše opisal oziroma še orisal zadnje dogajanje. Kot veste smo v letošnjem letu imeli kar nekaj pogovorov v zvezi s povečanjem vpisa na splošno medicino. Tukaj se je Univerzi v Mariboru in prof. Krajncu zahvaljujem, ker smo uspeli pridobiti oziroma so predlagali, da se vpisna mesta povečajo za 20 mest, za 10 mest je predlagan tudi povečan vpis na ljubljansko medicinsko fakulteto. Skupaj bomo tako za okoli 10 % povečali število vpisnih mest za študij splošne medicine.

Glede deficitarnosti in pomanjkanja zobozdravnic in zobozdravnikov se kot Ministrstvo za izobraževanje ne bom vpletal oziroma debatiral. To bom prepustil kolegom iz Ministrstva za zdravje.

Bi pa opisal, če dovolite, ta finančni del same zadeve, in sicer kot veste se visoko šolstvo v Republiki Sloveniji financira po tako imenovanem načelu lump sam v skladu z 8. poglavju Zakona o visokem šolstvu. Ta sistem omogoča tako javnim visokošolskim zavodom vsem trem univerzam plus / nerazumljivo/ plus koncesionarjem, da prejemajo sredstva iz državnega proračuna, tako imenovano integralno financiranje. Potem pa se sredstva, ki jih prejme univerza …/nerazumljivo/ znotraj univerze razdeli med njene članice, med njimi tudi seveda Medicinsko fakulteto, ampak to je pa na to v pristojnosti univerze. In naše ministrstvo kot takšno nima ustrezne pravne podlage, da bi neposredno podelila, recimo, dodatna sredstva za izvajanje specifične posamezne študijske dejavnosti. Se pa popolnoma zavedam, daje žal v preteklih letih bilo sredstev za visoko šolstvo premalo. Verjamem, da bodo tudi kolegi iz mariborske univerze kasneje povedali, pa vendar. V letošnjem letu se bodo sredstva za Univerzo v Mariboru povečala za 6,1 %. Če smo konkretni pri številkah, v letu 2019, je temeljni plus razvojni steber, financiranje, znašal dobrih 61 milijonov v letu 2020, govorimo o dobrih 65 milijonih. Toliko dodatnih sredstev bo prejela Mariborska univerza za svoje delovanje. Ponovno pa poudarjam, kako se bodo pa ta sredstva potem razdelila znotraj univerze njenih članic kamor sodi tudi medicinska fakulteta, je pa v pristojnosti univerze same. Ima pa ministrstvo, kot je že dekan povedal, možnost, da v okviru štiriletnih pogodb, ki se letos izteče za tako imenovani razvojni steber financiranja, to je 3 % sredstev, ki jih Državni zbor s proračunom nameni za študijsko dejavnost na podlagi pogajanj med ministrstvom in posameznim visokošolskim zavodom dodeli za posamezne razvojne cilje in kot rečeno, smo v dopisu glede razvojnega stebra Univerze v Mariboru že pojasnili z dne, 9. 1., da pri pripravi izhodišč za novo pogajanje za sredstva razvojnega stebra financiranja ministrstvo sledi usmeritvi, da se vključijo možnosti, da bodo visokošolski zavodi lahko predlagali cilje s področja študijskih programov, ki izobražujejo za deficitarne poklice v zdravstvu. Se pravi, imamo v vidu, da bi v prihodnje v naslednjem štiriletnem obdobju znotraj tega manevrskega prostora, ki nam ga zakon in razvojni steber financiranja omogoča, zagotovili sredstva za potrebe tistih deficitarnih poklicev v zdravstvu, ki se / nerazumljivo/ s posameznimi študijskimi programi.

Opozoril bi, da smo s strani mariborske univerze v usklajevanju soglasja k razpisu Vlade za opisano mesto za naslednjo študijsko leto pridobili najprej predlog / nerazumljivo/ za splošno medicino, kjer je bilo z zvezdico označeno, da je potrebna akreditacija, v kasnejšem usklajevanju in dopolnjevanju razpisa je bil predlog za dentalno medicino umaknjen iz gradiva, ki smo jih prejeli s strani mariborske univerze in ga torej tudi ni v gradivu, ki je že v obravnavi na Vladi, tako da tudi ne vem ali je to že bilo potrjeno na sklepih senatov univerze ali ne, to verjamem, da bo vodstvo univerze samo povedalo. Smo pa glede tega že zelo pozni, saj kot vidimo, da v bistvu bila soglasja Nakvisa oddana pred dobrim tednom dni, mislim da 9. 1.. Tako da, kar se nas tiče, vidimo rešitev v prihodnjem v razvojnem stebru financiranja, to je tisti manevrski prostor, ki nam ga kot ministrstvo daje. Hkrati pa tudi vidimo rešitev v povečevanju sredstev za študijsko dejavnost, ki bo univerzam omogočil razvoj znotraj stabilnega integralnega financiranja. Moramo se zavedati, da so leta varčevanja in krize na številnih slovenskih univerzah pustila veliko razvojno in pa tudi finančno luknjo. Po naših podatkih se določene članice mariborske univerze žal še vedno sooča z notranjim dolgom, kar potem razumljivo tudi onemogoča univerzi dodatne razvojne programe, sploh takšnih bolj finančno obsežnih kot je študij dentalne medicine. Nam pa trenutna zakonodaja, se pravi, ne omogoča, da bi neposredno posredovali na posamezne študijske programe, kar pa tudi ni namen, sploh z vidika avtonomije univerze, avtonomije njihovega izobraževanja in raziskovanja. V pripravi zakonodaje v kateri intenzivno delamo in v katere je vključen tudi mariborski rektor, pa predlagamo in v verjamem in upam, da bo takrat tudi veliko soglasja na tem odboru danes, ko bomo govorili, še tudi verjamem, da veliko o finančnih sredstvih, da moramo, čeprav zakon že določa 1 % financiranja za visoko šolstvo, da moramo ta tempo intenzivnosti, kdaj bomo to dosegli, povečati, tudi z vidika, da se bodo naše univerze lažje in hitreje in bolje lahko razvijale, istočasno pa bo naše ministrstvo za v prihodnje tudi predlagalo, da se zakonska višina, in tukaj smo že dosegli široko soglasje z deležniki, da se zakonska določena višina razvojnega stebra financiranja, ki je trenutno določen zakonsko na 3 %, dvigne na 5 %, tako da bomo vsi skupaj imeli malo več manevrskega prostora za usklajevanje teh razvojnih ciljev, ki so pomembni tako za državo kot za univerzo in v nekem partnerskem pogajalskem odnosu to tudi dosegli. Verjamem, da lahko na ta način potem tudi zagotovimo ustrezno, ne samo sistemsko urejenost sistema, ampak tudi njegovo stabilnost in pa dolgoročni razvoj.

Toliko na kratko. Bi pa prosil predsedujoči, kar se pa deficitarnosti, pa kolegi iz zdravja.

Hvala.