Dober dan.

Hvala lepa, gospod predsednik, da ste sklicali ta odbor, ker bi radi predstavili problem pomanjkanja zobozdravnikov in zobozdravnic v naši državi. To je bil tudi osnovni motiv, da smo se kot fakulteta odločili, da na NAKVIS kreditiramo ta program na naši Medicinski fakulteti v Mariboru.

Zdaj ne vem, lahko vam seveda posredujem številke, koliko je stomatologov, koliko je znotraj tega fonda, stomatologov, ki jih Slovenija danes ta moment ima, seveda povprečje in koliko so seveda v primerjavi z Evropsko unijo. Vem to že na pamet, tako da vam lahko postrežem tudi najnovejše podatke od novembra lani, objavljeno na Eurostatu. Torej, stomatologov, ki jih ima naša država ta moment je tisoč 487. Od tega števila stomatologov in stomatologinj oziroma zobozdravnikov, jih je 345 končalo študij izven naše države, torej trikrat 23 % je torej kolegov, ki niso končali študij v Sloveniji.

Torej, to so v glavnem, pač, tudi te podatke imamo iz Zdravniške zbornice – stomatologi, zobozdravniki, ki so prišli v času Jugoslavije, iz Hrvaške, torej, iz Srbije, Makedonije in tako naprej, iz bivših republik, največ jih je iz Hrvaške – 161, v tem sestavu. Torej, tukaj so že ca 30 let in se seveda bodo v doglednem času seveda tudi upokojili, takrat bo seveda pomanjkanje zobozdravnikov v Sloveniji še večje.

Torej primerjava Eurostat pokaže za našo državo, da je ca 8 – to so najnovejši podatki, 2 meseca stari, Eurostat se vsako leto obnavlja, saj veste – da je ca 8 držav v Evropski uniji slabše preskrbljenih. Govorim o številu zobozdravnikov na 100 tisoč prebivalcev, ostali 20 pa seveda boljše. Tako da je situacija zelo podobna tisti, ko govorimo o zdravnikih. Tudi tukaj je… povsod so približno iste številke… No in, ko smo mi k, torej pisanju tega programa, pristopili pred ca 2 leti, so bili podatki pravzaprav enaki, kot danes. Povprečje v Evropski uniji je 78 zobozdravnikov na 100 tisoč, mi jih imamo ta moment okrog 70 pa nekje, na 100 tisoč. Torej, v bistvu se kaj dosti ne spreminja. V Sloveniji imamo pač ta moment eno šolo za stomatologijo, torej v Ljubljani, na Medicinski fakulteti Ljubljana, kjer se vpisuje 50 študentov, na ta študij, interes je pa vsaj štiri do petkrat večji. In, seveda, je pravzaprav bil izziv za nas, da tukaj pomagamo naši državi s tem kadrom, ki ga bo sigurno ta država, v prihodnosti še bistveno več, bo potrebovala, saj sem že rekel prej, da v tem fondu, ki danes je, je 349, torej izobraženi izven Slovenije.

Mi smo to odločbo dobili v začetku meseca januarja in bi seveda prosil ali pa apeliral, na vas poslance, da se pač ta projekt podpre. Če ga podprete in odločite, v pozitivnem smislu, do konca tega meseca, do 31. januarja, mi lahko v jeseni vpišemo 20 bodočih stomatologov oziroma študentov na naš študij. Pa rad bi pa posebej poudaril, da mi smo vse materialne pogoje, ki so potrebni za ta študij, seveda zagotovili in so že v tej funkciji, lahko tudi pogledate našo spletno stran, če pa imate čas, vas rade volje tudi gostimo in to lahko to pogledate… Imamo kompletno opremo, ki je potrebna za študij, ki smo jo dobili kot donacijo – iz Finske smo do dobili okrog 50 simulatorjev za začetni pouk tega, torej v drugem letniku, ko se pač študent uči na simulatorjih. Če bi Slovenija to kupila, je ca milijon stroška.

Dobili smo iz Nemčije 6 stomatoloških stolov iz Vizburga(?) - to so pač naši dobri kontakti, odnosi s tujino in pač nam tudi tu pa tam kaj pomagajo. Smo dobili 6 stomatoloških stolov, ki so prav tako že vsi v funkciji, vsak je vreden vsaj 20 tisoč evrov. Torej, nismo dali za to niti 1 evro. Imamo tudi drugi inštrumentarij, ki so ga nam darovali iz Vizburga(?), pa niti ne vem, vse kaj je, ker nisem stomatolog po poklicu.

Skratka, torej materialne pogoje za študij imamo zagotovljene. Vsi aparati so že montirani, čakajo že več kot pol leta. Zdaj nam je glavni problem, da so stalno v funkciji, da so v kondiciji, da se ne… da se kakšne bakterije ne zaredijo, ker se pač ne uporablja rutinsko, kajne, tako da imamo za to osrednje vzdrževalce. Imamo materialne pogoje zagotovljene. Interes študentov ali pa za ta študij je izredno velik. Sklep Ministrstva za zdravje je bil, da mora biti to redni program, se pravi je dostopen vsem Slovenkam in Slovencem. Tako da je program, ki ga plača Ministrstvo za visoko šolstvo. Smo za ilustracijo potem, če štartamo že v tem letu, morate upoštevati, da študij traja šest let, torej dobimo prve diplomante v naslednjih sedmih letih. Jaz sem pa že prej povedal, kaj se bo dogajalo v naši državi s tem kadrom. To so vse številke, ki jih lahko posredujem vsakomur. Vsi dokazni materiali so črno na belem. Nič si ne izmišljujem. Na vas pa je, seveda, ali bomo štartali v tem letu ali bomo štartali pozneje, potem je spet enoletni zamik. Mi smo pripravljeni. In to je sigurno, če kaj je interes je to interes države Slovenije, kakor je tudi izobraževanje zdravnikov nacionalni interes. In bomo recimo sedaj za to leto že vpisali kot fakulteta 20 študentov na programu splošne medicine več. To smo se obvezali. In bomo pokrivali stroške za ta študij, to ve državni sekretar, Medicinska fakulteta Maribor za teh 20 študentov, pomeni za nas najmanj za prve tri mesece, torej jesenski semester, 60 do 70 tisoč evrov stroškov. Minister Pikalo je sicer dal pisno garancijo, da bo v obdobju 2021-2024 potem v razvojni steber vključil financiranje deficitarnih poklicev v zdravstvu. Torej, deficitarni poklici v zdravstvu so gotovo da zdravniki in gotovo da so tudi zobozdravniki. Sem povedal prej kakšne številke so. Tukaj imam tudi izračune koliko bi našo državo stalo, če v jeseni vpišemo prvo generacijo teh 20 študentov. Prvi letnik je cirka 126 tisoč evrov za teh 20 študentov za izvedbo prvega letnika in potem seveda naprej in ni več. Sem pa že prej povedal, da za splošno medicino bomo mi 60 tisoč evrov našega denarja pokrivali, seveda tega pa ne moremo. Tega pa nismo sposobni, da bi še mi sami pokrivali teh 126 tisoč evrov. Tega pa nismo sposobni kot fakulteta. Če v tem vidite interes države, jaz mislim, da bo vaša odločitev dokaj enostavna. Predvsem pa, kar je podkrepljena in argumentirana z vsemi statističnimi podatki. Seveda sem pozneje na razpolago še za diskusijo, pa še za kakšne dodatne podatke, ampak mislim, da sem za začetek povedal dovolj. Hvala lepa, gospod predsednik.