Pa tako lepo je kazalo gospod Šircelj.

Torej, bom poskušal odgovoriti največ kar se, ker po mojem veliko podatkov o obeh vprašanjih, ki so bili izpostavljeni niti odgovorov praktično še nimamo. Lahko povem kje smo in kaj se pri tem dela.

Če mogoče začnem z večletnim finančnim okvirjem, če mi je dovoljeno, pa začnem s tistimi, ki so lepo povezani. Res je, finsko predsedstvo je v decembru dalo na mizo prvič številke in nekako predstavilo stališča tudi, bi rekel, neto plačnic, da bi bila proračunska višina na 1,07 procenta BDP. Torej za EU 27-erico. Vemo, da parlament nekako vidi pri 1,3 to številko in prejšnji komisar je govoril, da se pogovarjamo verjetno o številkah 1,1 iks, to je 1,2. Torej, nekako od 1,10, do 1,20, bi bil ta proračun nekako, da ga vidijo in da bi bil verjetno tisti, ki bi bil lahko sprejemljiv in da se je treba verjetno o tistem iksu pogovoriti. Torej, finsko predsedstvo je verjelo drugače, dalo številko 1,07, kar pomeni velik udarec na kohezijski politiki in to je bilo tudi jasno z naše strani povedano, da je je zmanjšanje sredstev za kohezijsko politiko preveliko in da Slovenija kot takšen proračun ne more podpreti in se ne strinjamo s takšnim proračunom, Kar nekaj držav je izkazalo tudi iste pomisleke, da je verjetno proračun takšen kot je. Jaz menim, da ta proračun in višini sredstev ni na mizi danes, torej da se pogovarjamo drugače in komisar gospodo Michel se že pogovarja individualno z državami članicami o njihovih stališčih in njihovimi pogledi na višini proračuna in se izvaja / nerazumljivo/ sodelovanje z državami članicami. Torej, kot sem že enkrat poudaril, jaz verjamem, da je udarec zmanjšanje za kohezijska sredstva tudi za Slovenijo lahko po eni strani boječ, po drugi strani pa pomeni samo to, da smo uspešna država in da počasi prihajamo med države, ki so 27-erici novih oziroma 28-erici danes razvite države in da verjetno bo treba tukaj enkrat tako pogledati in reči, v redu smo prišli v neko stopnjo razvitosti.

Glede na vse to povedano se pričakuje nov finančni okvir in nove številke na mizi, ki ne bodo enake, kot jih je dalo finsko predsedstvo, mogoče je lahko bila to nekako provokacija in dober začetek, da se začnemo pogajati o številkah nad 1,1. Torej, mi si želimo več kohezijskih sredstev, večjo politiko in verjeno je ta prenos kohezijski, bi rekel, bolj blag, kot je napovedano v predlogu, ki ga je dalo finsko predsedstvo.

Gremo nazaj, torej, tako kot verjetno prvo vprašanje, ki / nerazumljivo/ drugega, je da še ni pravih okvirjev in da pogajanja še krepko potekajo o pravem finančnem proračunu unije.

Kar se tiče prihodnosti Evrope. Pojavljajo se prva pogajanja, prve razprave o prihodnosti Evrope, kje vidimo prihodnost Evrope. Seveda je, tako kot pri proračunu vedno, je vedno, če daš poudarek na eno stran je na drugi strani manjši poudarek, ker je koncu vse toliko povezano tudi z denarnimi sredstvi in kam boš dal svojo prioriteto. Mi že nekaj časa, torej Vlada že kar nekaj časa izvaja dialog z državljani, torej naokoli in jemljemo pobude državljanov, predvsem pa je vedno stališče tudi Slovenije, da mora biti naš parlament in da morajo biti parlamenti krepko bolj vključeni v prihodnost o dogovorih o prihodnosti Evrope. Vsekakor vidimo Evropo tista, ki je bolj povezana, torej tista ki povezuje in ne vidi Bruslja tako daleč od nas, da državljani ne vidijo Bruslja tako daleč od državljanov, predvsem vidimo, da Evropa, ki daje socialno varnost svojim državljanom, ostalo varnost, tudi zagotavlja varnost, tista, ki ima en dialog s svojimi državljani in ki delajo v korist svojih državljanov.

Torej, še enkrat, pogajanja in pogovori so v začetku, želimo, da je parlament krepko vključen v ta postopek in to vedno izpostavljamo in verjamemo, da bomo dosegli nek jasen dogovor in da bomo potem mogoče veliko bolj enotni, tudi Evropa enotno nastopala. Vsekakor so pa tista stališča, kot jih je Slovenija, ko sem predlagal kakšno Evropo Želimo, so tista, ki jih zagovarjamo. Hvala.