Lep pozdrav, Urška Ahlin Ganziti, prihajam s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.

Na naši zbornici pozdravljamo predlog zakona v celoti, pa čeprav so kmetje v njem izrecno omenjeni le v zvezi obsega pravic. Že dolgo časa se namreč trudimo, da bi predstavnike mnogih Vlad prepričali, da se je kmetom z uveljavitvijo ZPIZ-a2 zgodila velika krivica. Leta 1984 je pričel veljati ZPIZ 83, kot smo danes že slišali, ki je končno vsem kmetom omogočil splošno zavarovanje za starost in hkrati dal možnost, da za pretekla leta dokupijo dobo. To so bili kmetje, ki jim prej sploh ni bilo omogočeno vstopiti v zavarovanje, tudi ne v starostno zavarovanje kmetov, ki je veljalo že prej.

Mnogo kmečkega prebivalstva se je takrat vključilo v zavarovanje in izkoristilo možnost dokupa dobe, vendar pozor. Dokup je bil mogoč zgolj ob pogoju, da dokažejo, da so na kmetiji dejansko tudi delali. Se pravi, pripeljati so morali priče, ki so pričale, da so ti ljudje dejansko delali na kmetiji. Ta dokupljena doba je štela kot zavarovalna doba, štela je tudi v delovno dobo po ZPIZ-u 1 in ni vplivala na višino pokojnine. Z uveljavitvijo ZPIZ-a 2 pa dokup kmečkih let kar naenkrat ni vreden pač ni. Uzakonjeno je bilo namreč razlikovanje med pokojninsko dobo in pokojninsko dobo brez dokupa, pri čemer le slednja omogoča priznanje polne pokojnine brez morebitnih odbitkov, priznanje najnižje pokojnine v višini 530 evrov in možnost upokojitve pri nižji starosti.

Zato se od 1. 1. 2013 dalje kmetje, ki zaradi starosti in fizične nezmožnosti težaškega dela na kmetiji po 40 letih niso več zmožni opravljati, prejemajo pokojnino, ki je za kar 18 % nižja, kot bi bila sicer, nimajo pravice do odmere pokojnine v višini 530 evrov in se ne morejo upokojiti pri nižji starosti. Spet drugi, tisti, ki jim zdravje še dovoljuje nadaljnje delo, pa ostajajo v zavarovanju dlje kot 40 let, tudi 3, 4 leta in več, in sicer z namenom, da bi izničili dokupljena leta, da bi torej dosegli 40 let pokojninske dobe brez dokupa. V zvezi s pokojninsko dobo brez dokupa predstavniki ministrstva vztrajno trdijo, da je 40 let dovolj za upokojitev, to smo slišali tudi danes. Seveda ob hkratni izpolnitvi starostnega pogoja.

Pri kmetih to več kot očitno ne drži. Če bi bilo to res, dokup kmečkih let nikoli ne bi smel šteti kot dokup. Če še enkrat poudarim, kmetje, da so kmetje ta leta sploh lahko dokupili, so morali dokazati, da so delali na kmetiji. Po besedah predstavnikov ministrstva pa pokojninska doba brez dokupa pomeni točno to, torej dobo, ki jo je človek oddelal in za katero so bili plačani prispevki. Prav tako pa tu ne gre za špekulacije preračuna in podobno, kot meni Vlada v opisnem mnenju na predlog zakona, saj so kmečka leta ljudje dokupili na začetku svojega zavarovanja in so s tem seveda prevzeli tveganje zavarovanja, da morebitni zavarovalni primer sploh ne bi nastal.

Kljub očitni diskriminaciji kmetov, ki so dokupili oddelana dela in jih tako nikakor ne moremo enačiti z drugimi dokupi, pa čeprav na kmetijski zbornici prav čisto nič proti, da se prizna tudi drugim doba brez dokupa, nam na Kmetijski zbornici vse do danes žal ni uspelo prepričati predstavnikov Ministrstva za delo, da naj to krivico vendarle že enkrat popravijo.

In zdaj še v vezi priznanja obsega pravic. Predlog prinaša dolgo željeno popravo krivice, ki jo je vzpostavil nek drug pravni red v neki drugi državi. Ta žal vse do danes ni bila spoznana, niti ne na najvišji sodni veji oblasti, kjer so sicer že pred leti v vezi te problematike med drugim zapisali: »Potrebe kmetov po dodatnem zagotavljanju socialne varnosti so drugačne, kot jih imajo obrtniki, umetniki in odvetniki.« Pa v bistvu tukaj sploh ne gre za primerjavo z drugimi zavarovanci, ampak v bistvu za primerjavo med kmeti samimi. Med njimi vendarle mora obstajati ustavno načelo enakosti. Tudi Vlada v svojem pisnem mnenju na predlog zakona ne nasprotuje dejstvu, da je prišlo do razlikovanja prav zaradi takratnih prepričanj in ne na podlagi dejavnosti, ki so jo oškodovani kmetje opravljali, in predvsem tudi ne na podlagi višine vplačanih prispevkov. Predlog je zelo jasen, in širši obseg pravic zagotavlja zgolj tistim kmetom, ki so plačevali prispevke v višini, kot je bila predvidena za širši obseg pravic za združene kmete. Zato je prav, da se jim vendarle priznajo pravice v tem obsegu.

Zdaj, naša zbornica bi pa vseeno želela opozoriti še na eno zadevo. Menimo, da bi bilo z vidika pravičnosti prav, da se poračun tako v primeru dokupa kot tudi obsega pravic prizna za vsa leta za nazaj, najmanj pa od istega datuma, kot je bil določen v noveli ZPIZ-2, s katero je bila za drugo kategorijo zavarovancev že narejena izjema glede priznanja pokojninske dobe brez dokupa.

Sicer pa zakon seveda pozdravljamo in si želimo, da bo dobil zadostno podporo. Hvala lepa.